
Taolô ya Tlhaselo-ruo
Balemirui ba leruo ba itemogela ditatlhegelô tse di ka fitlhang go R2 billion ngwaga le ngwaga ka ntlha ya ditlhasedi, tse di jaaka phokoje ya mokwatla-ntsho, thwane, nkwe, lengau, phiri e e borokwa le magakabe tota mmogo le dintša tse di sasankang.
Le fa diphologolo tsotlhe tsa ditlhasedi di ne di tlhaotse jaaka ‘mathata’ mo malobeng, ditsela tse di ntšhwa tsa go akanya di isitse kwa temogong ya gore selo se se tshwanetsweng go laolwa go fokotsa di tshenyegelo gase phologolo fela ke tlhaselo-ruo. Ka jalo, go nnile le phetogo gotswa go polao ntle le tlhaolo goya go tshamagano ya taolô e e kopaneng, e mo go yona kopakopanyo ya ditsereganyo e diriswang ka go fetofetola mo go thibeleng le go fokotseng ditatlhegelô.
Phetogo e tshegetswa ke dipatlisiso tsa bonetetshi tse di fitlheletseng gore polao e e sa tlhaoleng ya phokoje le thwane ga e samagane ka botlalo le tlhaselo-ruo, mme mo mabakeng mangwe ebile e etegetsa bothata ka go fetola tatêlanô ya maêmô a borena mo setlhopheng sa diphologolo tsa ditlhasedi. Dirai le botlhole le tsona di ka gobatsa diphologolo tse di senang molato mo ditshenyegelong, mme gape di na le seabe se se sa siamang mo tikologong.

Dikgomo tsotlhe, dinku, dipodi, dintšhe, dikolobe le dipitse di tshwanetse go tshwaiwakgwebo le letshwao la go supa, go ya ka Molao wa Tshu...
more
Diphologolo di ka kwadiwa mo mmeleng kgotsa go tshwawakgwebo ka tshipi e e mogote kgotsa e e suleng dikgapetla....
more
Diruiwa di ka tsa tlhokomelwa kgatlhanong le bobatana ka ditsela tse di farologaneng, go akaretsa ka tiriso ya badisa, dintša tša go tlhok...
more
Go thuntsha sebatana tota go tshwanetse go tsewa jaaka tiriso ya bofelo fa o tshwaragane le bobatana mme e supilwe mo disenying tse di diran...
more
Phage, Felis silvestris lybica, ke mofuta wa phologolo e e tlholegileng mo Afrika, mme ke badimo ba katse ya selegae. Di lebega jaaka dikats...
more
Ditshwene tsa Chacma, Papio Ursunis, ga se gantsi di rwala maikarabelô a tatlhegelô ya leruo, fela mephato e ka baka ditshenyô tse di fet...
more
Go laola tlhaselo-ruo ka botswerere, phologolo e e bakang tshenyô e tlhoka go supwa ka nepagalo. Matshwao a molongô, kgobalo ya marapo, me...
more
Phiri e e borokwa (Hyena brunnea) e itsagale gape jaaka strandwolf – lefoko la se- Afrikaans le le rayang gore “sefêlaphiri sa lobopo...
more
Dikolobe tsa naga, Potamochoerus larvatus, di fitlhelwa gotswa kwa dikarolong tsa Afrika Borwa tse di kwa bokone le botlhaba go simolola kwa...
more
Lenyibi la Kapa (Aonyx Capensis) le tsaya leina la lona la sekgoa gotswa mo ntlheng ya gore dinao tsa lona tsa kwa pele di diretswe go epa m...
more
Le fa di na le go rata ditlhapi, diboko, sikalookgopa, mae le dinonyane tse di nnye, Cape Gulls, Larus Vetula, di ka tlhasela gape diruiwa t...
more
Thwane (Felis caracal caracal) e tsaya leina la yona gotswa mo lefokong la se- Turkish “karakula”, le le rayang gore tsebe e ntsho. Jaak...
more
Lengau (Acinonyx jubatus) le tsaya leina la lona la sekgowa gotswa mo lefokong la se-Hindi “Chita”, le le rayang gore “yo o dikôlô...
more
Magakabe a ka baka ditatlhegelô tse di kgolo go balemirui ba leruo ga mmogo le ba dijalo, maungo le diterebe. Dipalo tse di oketsegang tsa ...
more
Dintša tsa selegae (Canis familiaris) di ka baka tshenyô e kgolo mo dipolaseng tsa leruo. Batho bangwe ba akanya fa ele fela dintša tse d...
more
Dintsu le dinonyane tse dingwe tse di tsomang gantsi di latofatswa ka phoso mo polaong ya diruiwa tse nnye, ka ntlha ya gore di tlile go tsw...
more
Magogwe (Mellivora capensis) ke weasel e e thata ya letlalo le le kima, mme ebile ke ka ntlha eo dikoloi tsa sesole tsa ntwa tsa ntlha mo Af...
more
Leina la nkwe (Panthera Pardus) le bopilwe gotswa mo mafokong a seGerika a a kayang tau le panther, ka ntlha ya tumelo ya maloba ya gore din...
more
Phiri e e dikôlô (Crocuta crocuta) ke phiri e kgolo go gaisa mo lolapeng lwa diphiri. Di lebega jaaka dintša tsa mmele o o bopegileng ka ...
more
Ka boleele jwa bogodi jwa 86 goya go 97 cm le bokete jwa 2,5kg goya go 4 kg, Phokoje ya Kapa (Vulpus chama), e e itsagaleng gape jaaka Phoko...
more
Fa dibatana di neng di bonwa e le “mmaba” o o tshwanetseng go senngwa ka gotlhe gotlhe, balemirui ba mo malatsing ano ba lemoga gore kwa...
more
Kwa ntle ga go ya ka molao go dira gore go nne bonolo gore mapodisi a tshware le go otlhaya magodu, Yuniti ya Thibelo ya go Utswiwa ga Thoto...
more
Bobatana ke nngwe ya dikgwetlho tse dikgolo thata mo go tsweleleng ga ikonomi e ntšhwa, e e golang mmogo le balemirui ba diruiwa ba bogwebi...
more
Batlhagisi ba leruo ba tsaya taolô ya ditlhasedi e e tsweletseng ka tlhoafalo mo ebileng National Wool Growers’ Association, Red Meat Pro...
more
Bantshakuno ba nama e khibidu ka ngwaga ba latlhegelwa ke makgolo a le dimilione tsa diranta ka ntlha ya bogodu ba dithoto....
more
Tlhabololo ya thekenoloji e ntšhwa e letlelela balemirui go sireletsa diruiwa botoka le go di sala morago le dibatana....
more
Dibolayadisenyi, tse di akaretsang dibolayakhunkhwane, dibolayamouta, dibolayatlhatshana, ditlaleletso le di-adjuvant di ka dirisiwa fela mo...
more
Dirai di ka dirisiwa go tshwara dibatana, fela dirai di tshwanetse go tlhomiwa ke moitseanape le go dirisiwa ka tsela e e sa gobatseng dipho...
more