
Tsamaiso ya Dinonnori
Dihwai tsa diphoofolo di lahlehelwa ke tahlehelo sebakeng sa dimilione tse dikete tse pedi selemo se seng le se seng ka lebaka la diphoofolo tse jang diphoofolo tse kang diphokojwe, dithoane, nkwe, mangau, phiri esita le makgwaba le dintja.
Moo diphoofolo tsohle tse jang diphoofolo di neng di kgethollwa e le 'mathata' nakong e fetileng, ditsela tse ncha tsa ho nahana di entse hore ho hlokomelwe hore hase phoofolo empa e le nako e lokelang ho laolwa ho fokotsa tahlehelo. Ka lebaka leo, ho bile le phetoho e tswang ho se bolayeng ho se kgethollang ho latela mokgwa o kopanetsweng wa tsamaiso ha ho sebediswa mekgwa e mengata ho thibela le ho fokotsa tahlehelo.
Ho fetoloa ho tshehetswa ke dipatlisiso tsa saense tse fumaneng hore ho bolaya ho sa kgetholleheng ha phokojwe le lefu la thoane ho sa tlwaelehe ho lebisa tlhokomelo pele ho nako mme maemong a mang ho bile ho eketsa bothata ka ho fetola maemo a phahameng ka hara pakete ya diphoofolo tse jang diphoofolo. Leraba le chefo di ka boela tsa senya diphoofolo tse sa ikarabellang bakeng sa tshenyo e mpe ebile di na le phello e mpe tikolohong.

Diphoofolo tsohle, dinku, dipudi, dikgoho, dikolobe le dipere di lokela ho tsejwa ka letshwao la boitsebiso, ho ya ka ho hlwaya le ho tseba ...
more
Diphoofolo di ka ngolwa ka thathu kapa tsa bitswa ka tshepe e chesang kapa e nang le serame....
more
Dihlahiswa di ka lebelwa kgahlanong le mehlape ka ditsela tse fapa-fapaneng, ho kenyelletsa le ho sebediswa ha badisa, dintja tse lebelang, ...
more
Ho thunya phoofolo e lokela ho nkwa e le kgetho ya ho qetela ha ho sebetsanwe le nako ya ho qetela ebe e lebisitswe tlhokomelo e tobileng e ...
more
Diwabi (Felis silvestris lybica) ke mefuta ya matswallwa a Afrika ebile e le moholo-holo wa katse ya malapa. Di shebahala jwaloka dikatse ts...
more
Ditshwene (Papio Ursunis) ka sewelo di ikarabella bakeng sa tahlehelo ya mehlape, empa masole a ka baka tshenyo e kgolo ho dirapa tsa morara...
more
Ho laola ka tsela e atlehileng, tshenyo e bakang phoofolo e hloka ho kgethollwa hantle. Matshwao a ho longwa, ho senya lesapo, mekgwa ya ho ...
more
Phiri (Hyena brunnea) e boetse e bitswa strandwolf - lentswe la Seafrikaneng le bolelang "phiri ya lewatle" ha le fetolelwa ka ho toba ka Se...
more
Kolobemoru (Potamochoerus larvatus) di fumaneha dikarolong tse ka leboya le tse ka botjhabela ba Afrika Borwa ho tloha KwaZulu-Natal e ka bo...
more
Thene (Aonyx Capensis) e fumanwa ka lebitso la yona ho tloha ha maoto a yona a pele a fetoha ho cheka mme kahoo ha a na dikgeo. Maoto a tson...
more
Ha di ntse di rata ho tshwasa ditlhapi, diboko, di mollusc, mahe le dinonyana tse nyenyane, Setholo-moru (Larus Vetula) e ka boela ya hapa m...
more
Thoane (Felis caracal caracal) e na le lebitso la yona ho tswa lentsweng la Seturkey "karakula", le bolelang tsebe e ntsho. Jwalokaha lebits...
more
Lengau (Acinonyx jubatus) e bitswa lebitso la Sehindi ho "Chita", le bolelang "letheba" ka lebaka la matheba a matsho a mabedi hodima seapar...
more
Makgwaba a ka baka tahlehelo e kgolo ho diphoofolo tse ruuwang hammoho le dimela, dihwai tsa ditholwana le morara. Dipalo tse ntseng di eket...
more
Dintja tsa malapeng (Canis familiaris) di ka baka tshenyo e kgolo dikgutlong tsa diphoofolo. Batho ba bang ba nahana hore ke feela dintja ts...
more
Dinstu le tse ding tse jang diphoofolo hangata di qoswa ka phoso ka ho bolaya diphoofolo tse nyenyane tse ruilweng, hobane di tswela pele ho...
more
Sele (Mellivora capensis) ke weasel e thata, e na le letlalo le letenya, e leng sona le sona se seng sa dikoloi tsa ntwa tsa pele tsa Afrika...
more
Lebitso la nkwe (Panthera Pardus) le nkilwe mantswe a Segerike le bolelang tau le Panther, ka lebaka la e nngwe tumelopejana hore dinkwe e n...
more
Lefiritshwane (Crocuta crocuta) ke yona e kgolo ka ho fetisisa malapeng a thamahane. Di shebahala di le dintja tse kgolo haholo, hangata di ...
more
O hodileng ka bolelele ba 86 cm ho isa ho 97 cm le boima ba 2,5 kg ho isa ho 4 kg, Mopheme (Vulpus chama), e tsejwang e le Silver Fox, ke e ...
more
Moo diphoofolo tse jang dikokonyana di neng di sebediswa ho ba "sera" se lokelang ho senngwa ke mefuta yohle, dihwai matsatsing ana di hloko...
more
Ntle le ho latela molao ho nolofalletsa mapolesa ho tshwaara le ho qosa mashodu, ho thibela ho utsuwa ha thepa naheng e fana ka keletso e la...
more
Bohlasedi ke e nngwe ya ditshokelo tse kgolo ka ho fetisisa ho pholosa moruo wa dihwai tse ncha, tsa tlhaho le tsa kgwebo....
more
Bahlahisi ba dikgutsana ba nka mekgwa ya tshebediso ya nako e telele haholo e le hore National Wool Growers’ Association, Red Meat Produce...
more
Bahlahisi ba nama e kgubedu selemo le selemo ba lahlehelwa ke dimilione tsa diranta tse makgolo ka lebaka la boshodu ba thepa....
more
Tshebetso ya theknoloji e ncha e dumella balemi ho sireletsa le ho boloka mehlape ya diphoofolo le diphoofolo tse jang diphoofolo tseding. T...
more
Dikokwana tse bolayang dikokwana-hloko, tse kenyeletsang dikokonyana, di fangas, meriana ya setso, ditlwaelo le dihlahiswa di ka sebediswa f...
more
Difi di ka sebediswa ho tshwasa diphoofolo tse jang diphoofolo, empa maraba a lokela ho thehwa ke setsebi mme tsa sebediswe ka tsela e sa le...
more