Boitsebahatso ba Setholo-Moru

©Karl Svendsen
Ha di ntse di rata ho tshwasa ditlhapi, diboko, di mollusc, mahe le dinonyana tse nyenyane, Setholo-moru (Larus Vetula) e ka boela ya hapa mehlape, e kang dinku le manamane.
Setholo-moru e atisa ho kgomarela dibakeng tse lebopong la lewatle mme e na le matshwao a matsho ka tlaase le bosweu, dihlooho, melala le mehatla ka tlaase. Tlhoro ya mapheo, e na le matheba a masweu tlhorong ya dihloohong, ha dihlopha tse ka tlaasana di tshweu ka botsho haufi le dipheletsong. Tse hodileng di na le mahlo a lefifi mme di matheba a bokgubedu bohlakong ba dikoloto tsa bona tsa bosehla, tseo ho ya ka rasaense wa Madache, Niko Tinbergen, ditsuonyana dikonola ha di batla dijo.
Dinonyana tse kgolo di ka nna tsa eba le bophahamong ba 128 cm ho isa ho 142 cm mme tsa boima ba 0,6 cm ho ya ho 1,3 kg. Setholo-moru ke boholo ba dinonyana tse setseng tse dulang dikolone tse kgolo dibakeng tse lebopong la lewatle. Ntle le sebaka se seholo sa Cape Town, hangata ha se etsahala ho feta dikhilomithara tse mmalwa ka hare ho naha. Dinonyana tse fetang dilemo tse 24 di tlalehilwe hammoho le dinonyana tse phalletseng 1 211 km ho tloha sebakeng sa tsona sa bodulo, le hoja hangata di kgutlela dibakeng tsa bona tsa tlhaalo.

Mokgwa wa ho Bolaya le ho Fepa

©Roger de la Harpe
Hangata di bokana dibakeng tse tlwaelehileng tsa ho fepa, empa di boetse di tsejwa ho hlasela diphoofolo tse jang diphoofolo tse ngata, hangata di emela mahlo a diphoofolo tsa bona pele. Mokgwa wa tsona wa ho fepa o tshwana le o llang, hangata setopo se hlaseditsweng se bulwa mahlong, molomong, mokgubung kapa setonong.

Tsamaiso

©Karl Svendsen
Mehlape ya diphoofolo ke mefuta e sireleditsweng, kahoo dihwai di hloka tumello ya ho di laola. Ho thibela tshenyo, leha ho le jwalo, hoa utlwahala ho fokotsa ho fumaneha ha mehlodi ya dijo tsa maiketsetso, ka tsamaiso e ntle ya ditshila. Ditanka tsa dithola di lokela ho sireletswa, ​​di fepa dinonyana di lokela ho tloswa mme dijana tsa dijo tsa diphoofolo di lokela ho kenngwa ka hare.
Dithibelo tsa disebediswa le tse bonahalang, tse kang dipontsho kapa ditshosa, di ka sebediswa ho tshosa dinonyana hole le mehlape e sitwang ho itshireletsa le mehato e ka etswang ho sireletsa diphoofolo ha di kotsing haholo. Ka mohlala, dinku tse nang le bakhachane di lokela ho iswa dikampong tse nyenyane, moo ho leng bonolo hore modisa a di hlokomele, dibeke tse mmalwa pele a eshwa, mme a dule moo ka dibeke tse mmalwa ka mora konyana, ho fihlela di le dikonyana di sa kgone ho itshireletsa.
Bakeng sa tlhahisoleseding e eketsehileng ikopanye le Predation Management Forum Secretariat.

Translated by Bongani Matabane