Boitsebahatso ba Kolobemoru

©Ann Gadd
Kolobemoru (Potamochoerus larvatus) di fumaneha dikarolong tse ka leboya le tse ka botjhabela ba Afrika Borwa ho tloha KwaZulu-Natal e ka borwa, bohareng ba Free State, le Botjhabela ho ya Bophirimela Kapa. Ho ya ka A conservation assessment of Potamochoerus larvatus ka Setsi sa South African National Biodiversity Institute and Endangered Wildlife Trust, boima ba baahi bo pakeng tsa dikhilomithara tse 0.3 le tse 5.5 ka khilomithara e le nngwe, mme dipalo tsa mahae di fapane pakeng tsa 3.8 km² le 10.1 km² ho latela bongata ba dijo.
Jwalokaha ho bontshitswe lebitso, kolobemoru di na le ponahalo e kang ya kolobe le pono. Di na le mmele ya moriri o nang le moriri ditulong tsa ditsebe tsa tsona. Hangata moriri wa sefahleho o bobebe ho feta mmala wa mmele oohle. Batho ba baholo ba ka nna ba hola ho fihlela ho 1.7 m ka bolelele le boima ba 46 kg ho isa ho 115 kg.
Di na le molekane a le mong, ka kakaretso dihlopha di na le mosadi e le mong ya hlahisang, e leng alpha boar e le nngwe le tse pedi. Basadi ba loketse ho hlahisa bana ho tloha dikgwedi tse 21, ba hlahisa dikolobe tse tsheletseng ka dihlopa. Tse tshehali di haha ​​dihlaha ka jwang.

Mokgwa wa ho Bolaya le ho Fepa

©Nigel Dennis
Ho ya ka Predation Management Manual, dikolobemoru di sebetsa haholo bosiu empa di ka bonwa nakong ya dihora tse phodileng tsa letsatsi haeba di sala di sa sireletseha. Diphoofolo tse jang nama le ditholwana, di sebedisa difene tse thata ho ba le metso bakeng sa di rhizomes, di bulbs le di tubers. Ha di ntse di nkwa di le kotsi ho poone e nngwe, poone ya tswekere, ditholwana le dinate, hangata di ja diphoofolo tsa temo.
Ho tshwana le ditshwene, ha di latele mokgwa o kgethehileng wa ho bolaya mme hangata di sebedisa dithupa tsa tsona ho hahola dihlahiswa. Di ja hoo e ka bang setopo kaofela mme di ja dijo tse monate.

Tsamaiso

©Nigel Dennis
Predation Management Manual eletsa hore hona jwale dihwai di ka thibela dijalo le mehlape ya senyeha le terata hantle e hahwa, eo na le hlasimolla palesa bonyane ba babedi. Ntle le moo, dihwai di lokela ho kenya diphoofolo tse kotsing ka bosiu kapa di sebedise badisa, ho lebela diphoofolo kapa lerata, dithibelo tse kganyang kapa tse monate ho thibela tahlehelo.
Leraba le phuthelwang le bulehang le kgothalletswa ho nka dikolobemoru. Predation Management Manual e eletsa dihwai hore di sebedise pele ho leba ho etsa hore dikolobe di sebediswe ke maraba le hore di fumane ditlhapi tse ngata. Le tumello e nepahetseng, dikolobemuro di ka tsongwa ka dintja kapa bosiu. Dintja tsa ho tsoma, bakeng sa mabaka a boiketlo ba diphoofolo, ha dia lokela ho kopana le dikolobe tsa dihlahla.

Translated by Bongani Matabane