
Serapa sa Sechaba sa Mapungubwe
Moo Dinaha Tse Tharo di Kopanang
Dithaba tsa Savanna tse pota-potilweng ke difate tsa baobab tse kgolo, matsatsi a dikelang a tsotehang, Diphoofolo tse hlano tse kgolo tlasa lehodimo le leputswa le safeleng di batla moriti tlasa difate tsa mopani ... tshebetso ya botala moo dinoka tsa Limpopo le Sashe di kopantsweng teng.
Ho etsa ntlha ya boselamose moo dinaha tse tharo di kopanang ... sebaka sena se hlollang, se tsosang le se tshabehang se pata sebaka se tsotehang sa Dibaka tsa Bohlokwahadi Lefatsheng, se ruileng mefuta-futa ya dihlodilweng, botle bo hlollang le botle ba setso.

Tsena ha e hlile ha di mpe, empa di ka nna tsa eba bothata bakeng sa dikoloi tse nang le mataere e mangata. Hlokomela hore ha ho na peterole...
more
Boitshwaro ba setso sa Afrika ka kakaretso bo ne bo le botswalle ebile bo na le mefuta e mengata. Ke ka lebaka leo metse ya pele ya Bantu e ...
more
K2 e ka hara Serapa sa Sechaba sa Mapungubwe, e ka tlase ho sebaka se le seng khilomithara e le nngwe ho tloha Leralleng la Mapungubwe....
more
Sebaka sa Zhizo se Schroda, setsha sa thuto ya kgale sechabeng sa Limpopo, se tloha ho 900 ho ya ho 1000 AD. Jwale, sehlopha se secha se ile...
more
Ka la 8 Mmesa, 1933, ho sibollwa ho tsotehang ha lebitla le sa tsejweng, le tletseng mesebetsi ya kgauta, le ile la etswa sebokeng sa majwe ...
more
Ka Phuptjane 2006, Afrika Borwa, Zimbabwe le Botswana di saenetse Memorandum of Understanding (MOU) e bontshang boitlamo ba bona ba mantlha ...
more
Mapungubwe e fumaneha karolong e ka leboya-bophirimela ya Afrika Borwa, moo ho nang le dinoka tsa Limpopo le Shashe. E haufi le moedi wa Bot...
more
Monyetla wa ho shebella dinonyana bodulong ba tsona ba tlaho ho ntsha bodutu Mapungubwe ha bo fele. Sebaka sena sa boikgathollo se seteraten...
more
Ka 1250 AD, Mapungubwe e ne e le tlhorong ya matla a yona. Hoo e ka bang batho ba 5000 ba ne ba dula haufi le leralleng, mme sena se se tshw...
more
Tshebetso e kgolo ya serapa ke confluence ya dinoka tsa Limpopo le Shashe, sebaka seo dinaha tse tharo di kopanang ho tsona....
more
Mapungubwe e ile ya atleha e le mmuso wa bohlokwa wa kgwebo ha ho ne ho kopana le dinoka tsa Limpopo Shashe (moo Afrika Borwa, Botswana le Z...
more
Mapungubwe e kgethollwa ka ho kopanya Mopane Bushveld le dimela tsa makgulo. Mefuta e mengata ya dibaka sebakeng sa boikgathollo e entse hor...
more
Ha re bua ka jeoloji, Mapungubwe e dutse ka hara motse pakeng tsa di craton tse pedi (e leng karolo e kgolo ya sekgahla se tsitsitseng). Ho ...
more
Qetellong ya dilemo tse sekete tsa pele tsa Mehla e Tlwaelehileng, lebopo la botjhabela la Afrika le ne le phethesela....
more
Karolo ya mosebetsi wa musiamo ke ho boloka pokello bakeng sa meloko e tlang. E sebetsa le Setsi sa Machaba sa Afrika Borwa ho theha lefapha...
more
Ena ke karolo ya mokga wa Mapungubwe. Sebaka sa bodulo se monate! Dikampo tsohle tse nne tsa phomolo di sa tswa hahuwa, mme diphello di hlol...
more
Tsamaya leetong la sepakapaka ho ya sethaleng sa ho shebella dipono tse tsotehang ho pholletsa le Noka ya Limpopo ho ya ho Zimbabwe le Botsw...
more
Ena ke mokoloko wa tsela o mathang mabopong a Limpopo. E kile ya sebediswa ho hlahloba moedi o sireleditsoeng ka ho fetisisa pakeng tsa Afri...
more
Tlhokomelo ya pele ya mehleng ya kgwebo ya Mapungubwe ka 1930, ha batho ba makhowa ba qala ho hlahloba leralla ka lekgetlo la pele....
more
Mapungubwe ke sebaka se tsotehang, se nang le maralla a maholo a nang le diphula le dihlopha tse nang le difate tsa baobab tse welang Nokeng...
more
Ka dilemo tse 75, batho ba Mapungubwe ba phetse bophelo ka tekanyo e kgolo. Ba ne ba busa hodima naha e nang le dikhilomithara tse dikete ts...
more
Ha re tsebe seo ba se bitsitseng leralleng lena. Lebitso la morao-rao, 'Mapungubwe', le ne le tswa ho monna e mong ya neng a foufetse ya bit...
more
Univesithi ya Pretoria e na le boholo ba dihlahiswa tse fumanwang Mapungubwe le K2, tse nang le pokello e nyane e tshwarwang ke Wits Univers...
more
Ka 1933, ho sibollwa ho tsotehang ha lebitla le sa tsejweng ho tloha ha ho ne ho etswa haufi le seboka sa majwe a tlhaho ho seo hona jwale e...
more
Mapungubwe ke sebaka sa tswelo-pele ya Afrika ya boholo-holo e ileng ya atleha lebopong la Noka ya Limpopo ho tloha ka 900 AD ho ya ho 1300 ...
more
Serapa sa Sechaba sa Mapungubwe se ile sa bula diheke tsa sona ho sechaba ka 2004. Ke sebaka se setle sa polokelo; e susumetsang, e makatsan...
more
Serapa sa Sechaba sa Mapungubwe se amohela baeti ba dikete ba letsatsi (ho akarelletsa le dihlopha tse ngata tsa maeto a sekolo) mme palo e ...
more
900 AD e amohelwa e le qalo ya nako ya kgale ya tshepe Afrika Borwa. Ho ntse ho ena le phehisano e kgolo mabapi le hore na ho kile ha eba le...
more