Kgolo ya Motse-moholo wa Mapungubwe

Ho Atoloswa ha K2

©Roger de la Harpe
Ho pota 1220 AD, batho ba K2 ba ile ba etsa qeto ya ho ya dibakeng tse molemo. Dintho di ne di ba tsamaela hantle, ho thweng ka ho tshwarela kgwebo ya bona ya kgwebo le masimo a bona a atlehang. Mme nako e ne e fihlile, ba ile ba ikutlwa, ho theha motse-moholo oo ka nepo o neng o emela tswelo-pele ya bona.
Ho fallela hona e ne e se feela taba ya Tjehelete e Ncha e lekang ho bontshwa. E ne e le pontsho ya phetoho ya lewatle hara sechaba. Jwalokaha Thomas Huffman (setsebi sa dintho tsa kgale se sebetsang Univesithing ya Wits) a bolela, "Maruo a mangata a hlahiswang ke kgwebo ya Lewatleng la Indian e ile ya fella ka ho se lekane ho eso ka ho eba teng, mme malapa a busang a ba sehlopheng se phahameng.
Ho feta moo, palo e ntseng e eketseha ya baahi, e tshehetsweng ke temo ya dikgwerekgwere, e ka be e thusitse ho matlafatsa phapang ya sechaba. Ka 1220 AD, sechaba sa K2 se fetotswe ho tloha ho se seng ho ya ka sechabeng ho ya ho se seng ho latela dikarolo tsa sechaba." Tshepa tjhelete ho senya ntho e nngwe le e nngwe!

Ke eng Lebitsong?

©Roger de la Harpe
Sebaka seo ba se kgethileng bakeng sa motse-moholo wa bona e ne e le leralleng le lelelele, le sephara, le haufi le leboya ka botjhabela ho K2, ka lehlakoreng le leng la Leralla la Bambandyanalo. E ne e le lehlakoreng le leholo la lejwe la lejwe la lehlabathe le bophara ba dimithara tse 30, bolelele ba dimithara tse 300 le bophara ba dimithara tse 15 le 50. Dibaka tsa Noka ya Limpopo di ne di le khilomithara e le nngwe ho ya leboya.
Ha re tsebe seo ba se bitsitseng leralleng lena. Lebitso la morao-rao, 'Mapungubwe', le ne le tswa ho monna e mong ya neng a foufetse ya bitswang Mowena, ya ileng a qala ho bontsha leralla ho mahlo a masweu ka 1931. Ha lentswe lena le sa hlake ka puo ya Sesotho, Seshona kapa Sevenda, ho thata ho fumana hore na le bolelang. Tlhaloso e tlwaelehileng ka ho fetisisa ke 'sebaka sa diphokojwe', ho tswa lentsweng la Sesotho pungubye le lentswe la TshiVenda punguvhe, bobedi bo bolelang phokojwe. Phokojwe eo ho bolelwang ka yona ho nahanwa hore ho bua ka mmusi ya matla ya neng a dula moo.
Leha ho le jwalo, moloko wa Lemba o fetolela lebitso lena e le 'sebaka seo lefika le neng le phalla jwaloka metsi kapa metsi' mme sena se ka bolela bokgoni ba boholo-holo ba ho sebetsa le tshepe e entsweng ka ho qhibidihiswa. E ka boela ya bolela 'sebaka sa bohlale' ho ya ka Matole Matshekga, mookamedi wa Kora Heritage Institute. Mme ba bang ba dumela hore e amahanngwa le mohatlana wa Seshona -bwe, jwaloka Zimbabwe, e nkilweng ho emela 'majwe a hlomphehang kapa matlo'.

Sebaka se Setle sa Motse-moholo

©Photo courtesy of Mapungubwe Museum, Pretoria University
Ho sa tsotellehe seo ba se bitsitseng, leralleng e ne e le sebaka se setle sa motse-moholo. Mahlakoreng a ne a le mokgutshwanyane haholo, mme ho ne ho ena le methati e tshosang e mene feela e ka hodimo, eo yohle e neng e ka sireletswa habonolo. Leha ho le joalo, ho sa tsotellehe tshireletso ya tlhaho ey qhobosheane ena ya tlhaho, e ne e sa kgethwa ka ho kgetheha ho boloka meloko e hlaselang. Ha e le hantle, ha ho na bopaki bo bontshang hore batho ba K2 ba ne ba lwantshana le mang kapa mang mme nako yohle e bonahala eka e na kgotso.
Ho ena le hoo, mohlomong leralleng le kgethilwe ho boloka batho ba tlwaelehileng ho tswa. Lekgetlong lena, ho hlokomoloha sechaba sechabeng sa K2 ho ne ho fihletse boemo bo tsitsitseng ba hore morena wa borena o ne a nahana hore ba lokela ho arohana le bafo ba bona. Ka hona, morena ya ka sehloohong, ba lelapa la hae, baeletsi le balebedi ba ile ba fallela matlo a hahilweng hodima leralla le phahameng. Ka nako eo batho ba tlwaelehileng ba ile ba dula matlong a macha a hahilweng hodima marulelo a mathokong a leralla. Bua ka 'morena wa qhobosheane'.

Dikarolo tsa Dihlopha di Laela Hore

©David Fleminger
Ho kgetholla sechaba sechabeng sa K2 kahoo ho ile ha eba le kgethollo ya sebaka. Lena e ne e le lekgetlo la pele historing ya Afrika hore boikutlo bo jwalo bo hlahile - le hoja e ne e ke ke ya eba ya ho qetela. Lethathamo le lelelele la bahatelli ba Afrika ho tloha ka nako e latelang le latela mohlala wa Mapungubwe mme ba ipeha boinotshing bo ikgethang, hole le ho lla ha balatedi ba bona. Ho ka bolelwa se tshwanang ka marena a Europe, ka taba ena. Kapa leha e le efe ya kajeno ya bahatelli.
Ha hoa utlwahala hore na nako e ncha ya Mapungubwe e ne e le thato ya morena ya matla ka ho fetisisa, kapa hore na e ne e le karolo ya qeto e kopanetsweng ya ho kenya phapang pakeng tsa dihlopha tsa sechaba. E ka nna yaba e ne e boetse e na le ditlhoko tsa moya, kaha ho nahanwa hore leralla le ne le amahanngwa le ho rapa pula le mesebetsi e meng e halalelang e neng e bolokilwe ke marena. Leha ho le jwalo, tsamaiso ena e ne e bonahala e sebetsa mme setso sa Mapungubwe se atlehile dilemo tse 75 tse latelang. Nako e kgutshwanyane empa e monate ya "Nako ya Kgauta" e ne e le feela ha puso ya morena a le mong kapa a mabedi, mohlomong ba bang ba babedi, empa ka nako eo batho ba Mapungubwe ba ne ba phathahane haholo.

Ditokisetso le Kgolo e Potlakileng

©Roger de la Harpe
Ntho ya pele e neng e lokela ho etswa ke ho lokisetsa leralla bakeng sa morena. Mefuta e mengata ya mobu e ne e nkwa e le leralla mme e ne e sebedisetswa ho lekanyetsa lejwe la lewatle le sa tshwaneng. Hona jwale ho ne ho hahwa dihlopha tsa morena (lelapa, baeletsi le balebedi), mme ditsela tsa ho fihla hodimo maralleng di ne di lokiseditswe. Ho phahama ho ho hoholo, ho ntseng ho sebediswa ke bahahlaudi ba mehleng ya kajeno, ditlotla di ile tsa kgethwa lefikeng mme dipalo tse kgutshwane di ne di kenngwa ka hare ho tsona, ho nka mehato.
Ba ile ba boela ba sireletsa ditsela tsena tsa ho fihlella ka melamu ya majwe a ka dihelwang dihloohong tsa baeti leha e le bafe ba sa amohelehwang. Mosikong wa leralleng ho ne ho ena le matlo a bonyane-marena, mme ho feta moo ho ne ho dula batho ba bangata, ba dulang dibakeng tse mmalwa tsa bodulo tse neng di pholletsa le masimo.
Sebaka se seng le se seng sa 'motsenyana' se ka be se ena le sehlooho sa sona kapa sehloohong Bopaki ba ditsebi tsa kgale bo bontshitse hore ho ne ho se ho ntse ho ena le motse o monyane Mapungubwe pele ho 1220, mme mohlomong sena se ne se cheswa le ho tsosoloswa ho haha ​​batho bohle ba tswang K2. Mokgwa wa ho chesa matlo a kgale ha a ntse a fetoha a sa tsitsang, ebe jwale ho haha ​​matlo a macha sebakeng se le seng ho tlwaelehile ho pholletsa le sebaka seo. Kgapukgapu e tebileng e fumanweng mathuleng a ka borwa ho Mapungubwe di bontsha hore sena se ile sa etsahala ka makgetlo a mmalwa nakong ya kgolo ya potlako ya motse-moholo.

Translated by Bongani Matabane