Musiamo wa Mapungubwe

Diponahatso le tse Ding tse Ngata

©Roger de la Harpe
Karolo ya mosebetsi wa musiamo ke ho boloka pokello bakeng sa meloko e tlang. E sebetsa le Setsi sa Machaba sa Afrika Borwa ho theha lefapha la tshepe e le hore e ka hlahisa matla a sebaka sa tsosoloso. Sian Tiley, mohlokomedi wa Musiamo wa Mapungubwe, o potlakela ho supa hore musiamo o etsa ho hongata ho feta feela ho bontsha dintho ka lebokoseng la kgalase. E na le mesebetsi yohle ya musiamo: dipatlisiso, tlhokomelo, thuto le jwalo-jwalo. Hape ke mofani wa ditshebeletso ka ho fetisisa bakeng sa dintho tsohle Mapungubwian; ho fana ka ditokomane, difoto le mehaho ho batho ba thahasellang.

Tshebedisano-mmoho e Thehilwe

Ke ile ka botsa Sian ka kamano ya musiamo le SANParks. O ile a arabela hore e phetse hantle haholo. "SANParks e laola sebaka sa Mapungubwe Cultural Landscape, ho kenyeletsa sebaka sa tlhaho. Univesithi e tsejwa e le mookamedi le mohlokomedi wa Pokello ya Mapungubwe. Mme pokello eo hase feela dihlahiswa, empa pokello ya ditlaleho, tlhahisoleseding, histori. Re bile re thehile tshebedisano bakeng sa ho hlokomela Mapungubwe ka kakaretso."
"Karolong ena, ho fihlela Mapungubwe e na le mohaho o nepahetseng wa ho kwetlisa, re sebetsa jwaloka baokamedi ba nakwana. Mme ka dilemo tse pedi tse fetileng, re fumane dihlahiswa tse dikete tse ncha ha re ntse re ntlafatsa dipatlisiso tsa kgale. Empa ha re na sebaka sa musiamo ya rona, kahoo re kgothatsa hore pokello, e hlileng e nang le Serapa sa Sechaba sa Mapungubwe, ho ya moo. Jwale, ka letsatsi le leng ha ba ena le sebaka sa bona sa ho etsa dipatlisiso, ba ka iketsetsa pokello ya bona."

Dipontsho Tsa Bohle

Ha ke botsa hore na qetellong tshukudu ya kgauta e tummeng e tla kgutlisetswa Mapungubwe, Sian o ile a araba: "Ha e le hantle, univesithi e tshehetsa hore ntho ya letshwao, e kang tshukudu, e kgutlela sebakeng sa yona sa tlhaho. Empa karolong ena, ha re thuse feela hore tshukudu e be mona (ho musiamo). Re etsa boholo ba dipontsho tsa nakwana, hobane kgopolo ke hore mapungubwe e tlameha ho pholletsa le naha, dipontsho tsa machaba jwalo-jwalo. Musiamo o hlomellwa hantle ho feta serapa sa sechaba ho etsa jwalo. Kahoo ho na le dipuisano. Empa re nnile ra sebetsa le SANParks silemo tse fetang 25. Re metswalle e metle haholo."
Phehisano ka sebaka sa ho phomola sa ho qetela sa tshukudu ya kgauta e ntse e tswela pele. Ke ntho e hlollang e nang le tlhompho, e nang le ditlhaloso tse sa tshwaneng tsa dihlopha tse fapaneng. Ke utlwile pale e nngwe ya lethuela le ileng la etela musiamo. Ha a sheba tshukudu, o ile a halefa.
Badimo ba ne ba mo hweletsa, a re. Ba ne ba batla hore a nke tshukudu eo. Haeba a sa e nke, o ile a kopa ka tieo, badimo ba ne ba tla tlisa bomadimabe lelapeng la hae. Ka mora puisano e itseng, molebedi o ile a mo bolella hore tshukudu e ne e le ya naha mme mopresidente ke yena feela ya ka mo thusang. Ka hona, lethuela le ile la tloha musiamong mme la tsamaya ka lehlakoreng la Union Buildings.

Ho etela Musiamong wa Mapungubwe

©Roger de la Harpe
Sekolo se seholo sa Univesithi ya Pretoria se tletse dintho tse makatsang. Ke sebaka se setle, se behilweng letotong la dihlwa le mabaleng, mme se na le dirafshwa tse ngata tse ntle. Tsena di kenyeletsa sekepe sa Edoardo Villa (setshwantsho se tummeng sa ditshwantsho), Pokello ya Anton van Wouw (setshwantsho se seng se tummeng sa ditshwantsho), pokello ya Van Tilburg (haholo-holo dintho tsa letsopa tse tsoang Europe le China), e leng pokello ya ditshwantsho tsa Univesithi ya Pretoria, Musiamong wa Mapungubwe.
Mabala a sebaka sa sekolo a na le diemahale tse ngata tse kgolo tsa Edoardo Villa, mme ho na le motswako wa mekgwa ya ho haha, ho tloha mehleng ya di Union ho ya ho motswako o ikgethang wa Afrikaner Modernism o neng o tumme dilemong tsa bo 70.
Musiamo wa Mapungubwe o dula Mehahong ya Kgale ya Bonono, mohaho o motle wa lehlabathe la kgale o nang le ditepisi tse kgolo le difensetere tse nang le ditshepe. Ka mogwa o loketseng, ena ke lehae la pele la lefapha la histori, moo Moprofesa Fouché a ileng a amohela ditaba tsa mapungubwe pele ho Jerry van Graan.

Dintlha-kgolo tsa Pokello

Le hoja e ena le baeti ba fetang 20 000 ka selemo, ba bangata ba bona maetong a sekolo, Musiamo ya Mapungubwe e nyane. Hona jwale ho na le kamore e le nngwe feela ya pontsho, e nang le dintlha tsohle tse hlahelletseng tsa pokello. Bohareng ba kamoreng eo, boikgohomoso ba sebaka se fuwa tshukudu, lere le sekotlolo. Ho sheba dintho tsena ka mahlo ke phihlelo ya bohlokwa.
Ho sa tsotellehe boholo ba bona bo boholo, bonono le bokgabane ba ho etsa ha tsona di ngata. Ho thata ho dumela hore di na le dilemo tse 700. Ho kganya ha mofuthu ha kgauta ho bonahala ho senya dilemo tse makgolo. Ka sebele ke dintho tsa lefa la naha (le dichaba tse ding) tsa pele.
Dintho tse ding tse thahasellisang tse tswang pokellong di bontshwa maemong a hlophisitsweng haufi le marako a ka ntle, mme ho na le letoto la dipontsho tsa boitsebiso le dintlha tsa mapolanka ho o thusa ho hlalosa pale ya Mapungubwe.

Translated by Bongani Matabane