
Bapedi
Bapedi kgale e ne e šomišwa go hlaloša baboledi ba Sesotho ba ba Mpumalanga le Profenseng ya Leboa ka Aforika Borwa. Malobanyana, dihlopha tše di reilwe gape Basotho ba Leboa.
Bapedi, ka bokopana ba kwešišwa, bjalo ka karolo ya Basotho ba ka Nagagodimong bao ba phelago ka nagagodimong ya Pietersburg. Dihlopha tše dingwe tša fasana tša Basotho ba Leboa, bao bontšhi bja bao Bapedi ba swerwego phetošo, ke Basotho ba Nagafaseng go bapa le ka fase ga Leboto la Drakensberg, le Basotho ba Bohlabela bja ka seleteng sa Mapulaneng, go leba ka Lydenburg.
Go oketšega ga palo ya setšhaba le go fokotšega ga boleng bja naga ka mafelong a beetšwego thoko di dirile gore go be boima go dula go tšwa go lema fela....
moreSe se hueditše karolo ye nngwe le nnywe ya maphelo a bona, go tšwa go mahuto go bofa diaparo tša bona ka banna ba šomiša mahuto a mebotwana gomme basadi mahuto a bomakgolo — go aloga, maemo ka lelokong la mo setšhabeng, le go arogantšha mošomo....
moreGo ya ka bogolo bja maatla a bona Bapedi goba Maroteng, ka fase ga boetapele bja ga Thulare (go ka ba 1790 — 1820), ba be ba dira ditlhaselo kgafetšakgafetša tše atlegilego bathong ba baagišani....
moreGo swana le batho ba bagwe ba bolelago setho, lenyalo la Sepedi (lenyalo) ga se fela go dira kamano magareng ga batho bao ba babedi semmušo: ke tumelano ya sehlopha, di kamano magareng ga malapa e be ya semmušo....
moreBobetli bjo bohlokwa bja Sepedi bo akaretša go bopa letsopa, go penta ntlu, go šoma ka kota (kudu go dira meropa), go šoma ka tšhipi le go loga dipheta. Mmino wa setšo (mmino wa setso) o na le seelo sa dinote tše tshelalago, tšeo peleng di dego di ralokwa...
moreGo swana le Basotho le Batswana, Bapedi, ka dinakong tša pele ga phadišano, ba be ba dula ka metseng ye mogolo ye e kgaogantšhwego ka dihlopha kgoro tse di kopanego ka dihlopha tša lapa tše di rataog leloko la tate....
moreBapedi ba kile ba swarwa khuetšo mo tikologong ye e dikologilwego ke Limpopo, dinoka tša Lekwa le Komati, maatla a bona e be la tletše mo go seo se bitšwago Ga – Sekhukhune lehono, bogreng bja magareng ga dinoka tša Lepelle le Steelpoort....
moreKa letšatši leo karolo ya koma bogwera bja banna ba Bapedi e felago, byale (koma ya basetsana) e a thoma....
moreNako ya koma, yeo e ilego (le ke) ka mehla bogareng bja marega, e be e theilwe godimo ga go ba gona ga morwa wa maemo a godimo goba motlogolo wa kgoši magareng ga baalogane....
moreNoolwane e dumela gore nakong ya taolo ya motlogolo wa Tabane, Motsha, mosadi wa gagwe wa mmamoratwa, Mmathobele, o be a latofatšwa ka go tswala ngwana yo a ‘llilego a sa le ka popelong' (go boletšwe gore ke leswao la boloi)....
more