Bokgabo le Bobetli bja Sepedi

© Dr Peter Magubane

Mmino le go Bina

Bobetli bjo bohlokwa bja Sepedi bo akaretša go bopa letsopa, go penta ntlu, go šoma ka kota (kudu go dira meropa), go šoma ka tšhipi le go loga dipheta. Mmino wa setšo (mmino wa setso) o na le seelo sa dinote tše tshelalago, tšeo peleng di dego di ralokwa lehlaka le le phuntšwego (dipela). Lehono diopedi di šomiša didirišwa tša go swana le harepa ya Majuta le harepa ya motlagase ya Sejeremane (harepa), tšeo di tlilego go tšewa bjalo ka tša tlwaelo ka Sepeding. Mohlomongwe e tsebega gabotse bjalo ka go bina kiba, yeo e be go e le ka metse ya magaeng eupša bjale ke mokgwa wa bofaladi.

Phetolelo ya banna e na le kgokano ya baraloki, yo mongwe le yo nongwe ka peipi ya go budulela ya bofelelo bja alamina bja segalo se se fapanago (naka), e tšweletša modumo o o theogago ka modumo wa go sepelana o humilego. Banna ba apara dikhete (go kopana ka go boela morago go Bapedi ge ba kgatha tema le Bagwera ka Ntwa ya Lefase II) le seaparo sa setšo.

Phetolelo ya basadi e tsentšha dikoša (dikoša) moo batho ba tlaleletšago mantšung a kgale. Go opela le go bina kiba ke ye nngwe ya ditirelo tše mmalwa ge basadi ba apara diaparo tše di dirilwego ka mošo tša kgarebe, la mathomo e aparwa morago ga go aloga. Kiba ya bobedi banna le basadi e latelelwa ke kgokano ya meropa (Meropa), bjale di dirwago ka difaki tša oli le dinkgo tša maswi.

Translated by Lawrence Ndou