Nkgono o Kgutlela Sekolong

Goldie Qayiya o hlalosa phihlelo ya hae ya ho kgutlela sekolong ho qeta thuto ya hae hammoho le bana ba hae. Lerato la hae la ho ithuta ha lea ka la tsamaya.

Ho Kgutlela Sekolong

©Eric Miller

Le hoja ke ne ke le mme wa bana ba babedi ke ne ke kgutletse sekolong, ke e ya ditlelaseng tsa batho ba baholo bosiu, ho qeta Standard Ten ya ka, selemong se fetileng sa sekolo se phahameng. Ke ne ke kgutletse bakeng sa bana ba ka. Vusi le Thumela, e moholo ho bana ba ka ba bane, ba ne ba hanne ho ya sekolong.

'Ke batla ho fumana mosebetsi, jwaloka ntate,' Vusi o ne a ntse a re. ‘Le nna,' ho tjho Thumela. 'Ntho ya sekolo ke efe? Ke se ke le moholo hona jwale mme ke nako ya ho fumana tjhelete.' Ke ile ka re ho bona, 'Ha ho jwalo.' O kgutlele morao. Thuto ke senotlolo sa bokamoso ba hao. O tlameha ho latela mehatong ya ka mme o fumane sebopeho se setle.' Ba ne ba sa kgodiseha, kahoo ke ile ka etsa qeto ya ho beha mohlala.

Goldie wa Setsebi

©Eric Miller

Ke ne ke ena le ditlhoko tsa botichere, empa ke ne ke sa qeta sekolong, hobane ha ke sa le mocha re ka ya kwetlong ya kwetliso ya matichere ka mora dilemo tse seng kae feela sekolong se phahameng. Hona jwale, jwaloka mme, ke ile ka etsa qeto ya ho kgutlela sekolong se phahameng.

Ke ne ke tseba hore bana ba ka ba tla latela, hobane ba tshaba hore ba tla fetwa ke mme wa bona. Batho ba motse wa Oamata ba ne ba re ho na le sekolo sa bosiu bakeng sa batho ba baholo mme mookamedi o ne a fane ka tumello ya hae. Kahoo sehlopha sa rona se ile sa ya ho mosuwe-hlooho, sa kopa hore e be sa pele sa ho ngodisa sekolong sa bosiu.

O ngotse mabitso a rona fatshe e le diithuti tsa pele. Ntho e latelang, ke ne ke ithuta le bana ba ka. Bacha ba bang ba neng ba sa qeta sekolo ba ne ba le sekolong sa bosiu. Ha ba mpona ke tla ka tlelaseng mantsiboweng, ba ile ba re, 'O ka maswabi, sheba mosadi enwa ya tshofetseng.

O tla etsa hampe haholo hobane o tswa matsatsing a kgale. Sohle seo a se etsang letsatsi lohle ke ho etsa meepe e tiileng ka ntle ho ntlo. O tla ngola butle-butle, nkgono eo.' Ke ile ka ba bolella. 'O se ke wa fetisa maikutlo ka nna. Kaofela ha re le sehlopheng se le seng hona jwale mme ke mona ho dula. O tla mpona hosasane, le bekeng e hlahlamang, le kgwedi e hlahlamang, o ntse o tla sekolong, kahoo ho molemo ho e tlwaela. '

Ho etsa tlhodisano

©Eric Miller

Ke ile ka ya ditlaseng tsa bosiu bo bong le bo bong, ka mora hore ba fihle hae ba tswa ditlaseng tsa bona. Bana bohle ba ka, bashemane hammoho le banana, ba nthusitse ka mesebetsi ya ntlo e le hore ke kgone ho ithuta. Ke ne ke ba hlahisitse haholo, jwalo ka batswadi ba ka ba ne ba ntshitsetse, mme ba tseba hore ba lokela ho etsa dijo, ho hlatswa diaparo, ho aena le ho hlwekisa jarete.

Ke ne ke ena le matichere a tshwanang lea Vusi le Thumela mme re ile ra ba le tlhodisano ho bona hore na ke bo mang ba tla fumana dimaraka tse ntle ka ho fetisisa. Haeba tichere e ne e re fa sebopeho, re e ngola hammoho lapeng mme ha re e kgutlisetsa morao matsatsi a mabedi hamorao, ha e se e lokiseditswe, re ne re tla sheba dipampiri tsa rona ho bona hore na ke mang ya nang le dintlha tse ntle ka ho fetisisa.

E ne e atisa ho bo nna. Ba ile ba re, 'Che, che,' mme o ne a rutehile matsatsing a kgale. Re ke ke ra mo dumella hore a re otle. ' Ke ile ka ba ruta bohlokwa ba sekolo mme qetellong bohle ba pasa. Tsela eo re ngotseng ka yona pele e ne e le 'O mang?'

Ke ngotse ka dintho tsa bohlokwa tse neng di etsahetse bophelong ba ka le dintho tseo ke di ratang ka nna. Sehlooho sa bobedi se ne se bitswa 'Lethabo,' mme ya boraro e ne e le 'Hlalosa moru le masimo.' Ke na le karolo ya 60 lekgolong bakeng sa ditlhopiso tsena mme bana ba ka ba fumane 39 kapa 40 lekgolong. Ke entse hantle ho feta bana ba ka ditabeng tsohle tsa ka.

Mokgwa o tsositsweng

©Eric Miller

Ha re ngola ditlhahlobo tsa rona tsa ho qetela, ke ile ka fumane A bakeng sa Senyesemane. Empa mosuwe-hlooho o ile a mpolella, 'Sedikadikwe se tswang lefapheng la thuto se itse o tlameha ho ngola hape.' 'Ke jwang lefatsheng nka kgonang ho kopitsa ditlhopiso?' Ke itse, ke halefile haholo.

'Lefapha la thuto le nahana jwang hore ke ka kopitsa lengolo?' Ke rata Senyesemane mme ke dula ke ithuta sona. Esita le hona jwale, jwaloka nkgono, ke fumane buka ya Senyesemane mme ke sebedisa dikishinari ya Senyesemane-Xhosa, ho ithuta ho sona ho fetolela lentswe le leng ho le leng.

Dikgwedi tse mmalwa hamorao ke ile ka ngolla tlhahlobo hape mme lekgetlong lena ke pasa ka E. E ne e se lehlohonolo haholo. E mong wa matichere o ile a mpolella hore ba bang ba hlahlobang ba ne ba tahilwe ha ba beha ditlhahlobo tsa ho qetela mme ba ne ba tla bua dintho tse kang,' Kea motseba motho eo mme o bohlale. Ke tla mo fa letshwao le letle, 'mme ha ba fihla pampiring e latelang ba ne ba tla re, 'Ha ke tsebe hore na enwa ke mang. Ke nahana hore ke tla theola letshwao.'

Translated by Bongani Matabane