Phapang Pakeng tsa Lavender le Oli ya Lavandin

© Marinda Louw

Lavender ke semela sa Mediterranean mme ha se semela sa Afrika Borwa, leha ho le jwalo, se lenngwe mona le oli e phahameng ya lavender e hlahiswang le ho romelwa ho tswa Afrika Borwa. Lebitso la ‘lavender’ le tswa lentsweng la Selatine lavare 'ho hlatswa' kapa 'ho nka bate'. Semela seo ka tlwaelo se tsejwang e le 'lavender' ke mefuta e fetang e le nngwe e bakang pherekano pakeng tsa lavender le lavandin. Mefuta e mebedi e tummeng ka ho fetisisa ke Lavandula angustifolia - eo hape e bitswang ‘lavender ya nnete’ kapa lavender ya Senyesemane le Lavandula dentata - e bitswang lavender ya Sefora kapa spike lavender. Mefuta ya boraro, e nyadisitsweng ya L. angustifolia le L. latifolia e kotutsweng ka oli e bitswang lavandin.

Di Lavandin ke dimela tse kgolo mme di sebedisetswa monko wa tsona o monate empa di na le monko wa di camphorous, tse tummeng ho dihlahiswa tsa ho hlwekisa le ho sebediswa bakeng sa maemo a mahanana. Di Lavender di na le dipalesa tse monko o monate mme di sebediswa haholo bakeng sa bohlokwa sa phekolo kaha di na le metswako e seng mekae ya camphor. E ka thusa ho fokotsa hlooho ya kelello, ho halefa ha letlalo le ho thusa ka ho sidila dijo ka mpeng. Phuputso ya Sekorea e fumane oli ya lavender e ka fokotsa ho hloka taolo le ho tepella maikutlong. Disebediswa tsa indasteri ya oli ya lavender di kenyeletsa sesepa, mahlakore a hlwekisang le dihlahiswa tsa ho hlapa ka lebaka la matla a yona a matla a ho bolaya bongata ba dibaktheria tse ngata tse kang typhoid, diphtheria, streptococcus le pneumococcus.

Ke oli e phomotsang, e kgutsitseng e sebediswang ka ditlolo tsa ho itlhwekisa ka lebaka la thepa ya yona e kgathollang mme e ka thibela disele le ho fodisa maqeba a ho cha. Oli e ka sebediswa hantle, empa e tsitsitse ka ho fetisisa ka tswakwa le oli ya thepa le ho sidila dibakeng tse amehileng. Lavandin e boetse e le moemedi ya bolokang tsamaiso ya methapo e le hore a ka sebetsa e le tonic bakeng sa methapo, ho matlafatsa methapo le ho e etsa.

Ho kotula dipalesa le dikutu ho etsahala ka Tshitwe le Pherekgong, hangata e seng matsatsing a chesang haholo kapa a nang le moya ka ha sena se ka ama tlhahiso ya oli. Di oli di hlahiswa ka ho rotheha ka mowane moo di konkreiti di hlahisitsweng teng di sebedisa dihlapolli. Lavender ya nnete e fana ka dikhilograma tse 8 ho isa ho tse 30 le dikhilograma tse 40 ho isa ho tse 220 tsa oli ea bohlokwa ya lavandin ka di hectara (ha), le dikhilograma tse 500 ho isa ho tse 1000 tse omisitsweng ka dihekthere ka ho lekana le sebaka, tsamaiso le temo. Ho na le mefuta e 48 ya lavender e nang le di genotypes tse makgolo empa mefuta e meraro e meholo e sebediswa ho hlahisa oli ya bohlokwa ya lavender; L. angustifolia, L. latifolia (spika, makgasi a maholo) le L. angustifolia x L. latifolia tse nyadisitsweng. Oli e hlahiswang ho tswa ho e nngwe le e nngwe e fapane le ho sebediswa ha ho qetela, mohlala, oli e tswang ho lavandin e nyadisitsweng e hlahisa oli e monate e sebediswang ka monko o monate.

Dipalesa tse sa fetoheng tsa dihlahla tse sa hlotheng nakong ya lehlabula mme di lengwa karolong e ka Bophirima le ya Bochabela Kapa, ​​KwaZulu-Natal, Freistata, Gauteng, Limpopo le Mpumalanga. Di lavender tshohle di bohlokolosi mongobong o phahameng mme mahlabula a phahameng a lehlabula a senya boleng ba oli. Spike lavender ha e rate serame. Dimela di rata letsatsi le kganyang e felletseng, / mobu o monyeletsweng hantle. O se ke wa o nosetsa haholo.

Tlhaloso ya Bongaka

Boitsebiso ke ba merero ya thuto le boitsebiso feela mme e ka nna ya se ke ya nkwa e le keletso ya bongaka. Boitsebiso ha bo reretswe ho nkela keletso ya bongaka kapa phekolo e fanwang ke ditsebi tsa bophelo bo botle.Translated by Bongani Matabane