Marula Ho Feta Bothata ba Jwala bo Tahang

©Geoff Nichols of SANBI

Sclerocarya Cafra kapa mabitso a tlwaelehileng a marula a kenyeletsa Inkanyi, marula, Umganu, mufula le morula. Sefate sa marula ke sefate se seholo ho se seholo se nang le dipalesa tse tona le tse tshehadi difateng tse fapaneng.

Basadi ba nang le bokhachane ba sebedisa makgapetla a mefuta e fapaneng ho fumana hore na bana ba bona ba eso tswalwe ke bofe-jwalo ka mohlala, ho lokisetswa makgapetla a phofshwana ho tloha sefateng. Umganu (marula) ke sefate se sebediswang haholo-holo ke batho ba Mazulu bakeng sa phodiso ya setso ya mumps (uzagiga).

Mokudi o lokela ho ya sefateng sena ebe o otla lerama la hae sefateng, a re, 'zagiga, zagiga ndeyeke' ('ntlohela' mumps ') ka makgetlo a mararo.

Ho thwe mumps e tla fela ka hare ho matsatsi a mararo. Ditshebediso tse ding tsa bongaka di kenyelletsa ho tloswa ha makgapetla ho fodisa lefu la madi, letshollo, rheumatism le ho thibela malaria. Makhapetla a nkwa e le phekolo ya di haemorrhoids mme ho tshelwa ho chesang ha makgapetla ho tahilwe e le ho fokotsa matla kapa mokgathala.

Diqhomane di entswe ho tloha mokatong o ka tlasa makgapetla, ha patsi e sebedisetswa ho betla, thepa ya ka tlung, dithala le dijoko. Sefate sa marula se hola ho tloha Ethiopia ho ya ka borwa ho KwaZulu-Natal Afrika Borwa ebile ke sebaka se tlwaelehileng sebakeng sa Ba-Phalaborwa se profinseng ya Limpopo.

Ditholwana le dinate di nnile tsa sebediswa ho tloha mehleng ya boholo-holo bakeng sa bohlokwa ba yona ba phepo e nepahetseng - e na le vithamine C le diminerale tse ngata. Ditholwana tsa Marula e butswa ho tloha ka Pherekgong ho ya ho Mmesa ha ditholwana tse butsoitseng di wela fatshe. Sefate se seng se hodile se ka hlahisa ditholwana tse dikete tse 500 ka selemo.

Ditholwana di jelwa di hlwekileng kapa di kenngwa ka dino tse tahisang. Ditholwana di bokellwa, di hlatsuwa ebile dia kgaolwa mme dinate di tloswa. Ditholwana di pheha ho fihlela metsi a fetola mmala ebe dia tloswa. Metsi a mang a setseng a tswela pele ho kenngwa jeme, ebe a kenngwa ka dinkgwaneng tse kgabisitsweng ka kgalase le ho tiiswa.

Marula jeme e ka ba le sethala sa bophelo ba selemo ho fihlela se tiisitswe hantle. Marula dinate di jewa mme hangata di hadikilwe. Di na le phepo e nepahetseng ebile di na le protheine e etsang karolong ya 25 lekgolong hammoho le khalsiamo (Ca), magnesium (Mg), phosphorus (P) le potassium (K). Nete ​​e sithabeditswe ho tlosa peo.

Dikgetla tsa dinate di ka sebediswa e le ho palama, jwaloka dikgapetla kapa ho chesa mollo, ha oli e hateditsweng ka serame e ntshitsweng peo (e nang le dintho tse thusang mmele ho itlhwekisa le divithamine C le E) e sebediswa ho hlokomela letlalo. Ditholwana le makgasi di sebediswa e le tefiso ya diphoofolo.

Marula ke sefate se tummeng sa moriti mme se hola habonolo peo e jalwang motseng wa noka o hlatsoitsweng, empa e na le serame haholo ho serame. Ho molemo ho lenngwa selemo.

Tlhaloso ya Bongaka

Boitsebiso ke ba merero ya thuto le boitsebiso feela mme e ka nna ya se ke ya nkwa e le keletso ya bongaka. Boitsebiso ha bo reretswe ho nkela keletso ya bongaka kapa phekolo e fanwang ke ditsebi tsa bophelo bo botle.

Translated by Bongani Matabane