Ho Hodisa Serapa sa Dimela tsa Meroho

©Marinda Louw

Ho na le mekgwa e meraro e tlwaelehileng ya ho lema meroho ka bongata. Mekgwa yohle e ntlafatsa mobu wa mobu mme e boetse e thusa ha chelete, metsi le mobu di lekanyeditswe. Meroho e lengwang ka mokgwa ona e tla phela hantle ho feta meroho e hlahiswang ka tlwaelo.

Mefuta e meraro ya dirapa tsa meroho:

Setulo sa bethe - Etsa lesoba fatshe ebe o le tlatsa ka dintho tse phelang le mobu. Hoa kgoneha ho lema hang-hang betheng e lokisitsweng ka tsela ena.

Dibethe tse Nkilweng - Dibakeng tseo ho ke keng ha kgoneha ho etsa dikoti mobung, ho sebediswa dibethe. Mokgwa ona o loketse batho ba nang le bokowa kapa batho ba hodileng ba ikitlaetsang ho kgumama.

Dijana tsa meroho - Ho lema meroho ka dikotlolo tse kang dipitsa kapa mataere.

Mokgwa wa ho Etsa Dibethe tsa Diforo tsa Meroho ya Serapa

Dibethe di lokela ho ba mithara e 1 ka bophara, bolelele ba dimithara tse pedi le bolelele ba 50 cm. Ha o cheka foro, arola mobu o ka hodimo le o ka tlase - mobu o moholo o nonneng ebile o lefifi ho feta mobu o tlaase.

Kamehla o cheke foro ho tloha ka botjhabela ho ya bophirimela. Sena se tiisa hore dimela di fumana letsatsi le lekaneng letsatsi lohle. Haeba o cheka ho tloha leboya ho ya ka borwa, bethe e tla ba le moriti haholo.

Etsa bonnete ba hore dibethe di phahame, ka mokgwa o fokolang ho dumella metsi hore a phalle fatshe, empa a se ke a baka mokoloko. Haeba mobu o le moyeng o motle (dikgahla) dibethe di ka etswa ho fumana mohato wa bohato. Motho ya tsitsitseng o sekametse, "mehato" e eketsehileng e ka boptjwa.

Tlatsa sefate se tletseng dihlahiswa tsa mobu - mohlala, dithole tsa jareteng, dipalesa tsa meroho, dikgetla tsa mahe, mabokoso a mahe, esita le mofoka. Hape sebedisa manyoro a diphoofolo ho dinku, dikgomo, dipodi, dikgoho, meutlanyana kapa dikolobe. O se ke wa sebedisa manyoro a katse kapa ntja, nama e tala kapa mafura.

Beha dintho tse bobebe tse kang makala a manyane, poone, jwang kapa jwang bo omileng ka tlaase. Sena se tiisa hore moya o motle o phalla ka mokgwa ona.

Beha ditente tse tsheletseng tse nyane, tse senyehileng le tse senyehileng ka hodima boitsebiso bo bobebe. Hona ke ho fana ka dimatlafatsi (dimatlafatsi tse hlokahalang haholo, tse nyane haholo) tse kang zinc (Zn) le iron (Fe) mobung.

Kwahela ditente tse nang le dikarolo tsa koranta kapa kgauta. Eketsa tse ding kaofela tsa dintho tse phelang.

Teteanya boitsebiso boo mme o eketsa disebediswa tse ding tsa mokedikedi haeba molamu o eso tlalehe. Fafatsa mokedikedi o mong o omileng wa phoofolo.

Sena se fana ka dibaktheria tse hlokehang ho qala tshebetso ya ho senyeha ha dintho tse phelang ho fetoha manyoro. Metsisa boitsebiso hantle, o sebedise hosepa ya serapa kapa nkgo.

Mongobo o tla thusa tshebetsong ya ho senya. Kwahela mobu ka mobu. Sena se tla thibela monko o mobe le dintsintsi nakong ya tshebetso ya composting. Tlatsa foro ka mobu o nkilweng - mobu o tlase pele ebe o tsholoha. O se ke wa ema betheng.

Tsela e tletseng e lokela ho ba hoo e ka bang disenthimithara tse 15 ho feta mobu hodima mobu empa ha dimela di senyeha le dimatlafatsi di sebediswa ke meroho, ho phahama ha marulelo ho tla fokotseha.

Mekgwa ya bethe ya marulelo ke mokgwa o tlaase le o sebetsang, bahlahisi ha ba hloke ho reka dimatlafatsi kapa manyoro. Hobane dijalo di na le bophelo bo botle bo tla ba boima ho feta tse senyang dijalo le malwetse mme ditshenyehelo tsa taolo ya dikokonyana e ka ba tse fokolang. Mokgwa ona o beha dijalo tse ngata le boleng bo phahameng ka mabaka a latelang:

Disebedisuwa tsa tlhaho tse sebediswang ka tlasa lerako di sebetsa jwaloka seponche se nkang metsi le ho se lokolla ha ho hlokahala dimeleng.
Dintho tse phelang di fetoha manyoro mme di hohela dikokwana-hloko tsa mobu.
E boloka chelete e sebedisa manyoro a fokolang le dikhemikhale bakeng sa taolo ya tse senyang dijalo.
Chelete e ka hlahiswa ka ho rekisa meroho e metle, kapa ho hlahisa meroho bakeng sa ho sebediswa ha malapa, ho senya ditshenyehelo ka hore o se ke wa reka dijo.
Dihlahiswa tsa 'ditshila' di sebedisetswa ho lema mobung le tikoloho e bolokilweng e hlwekile.

Dijo tse Nang le Dimela tsa Moroho Dirapeng

©Marinda Louw

Sebedisa mokgwa ona ha o sa kgone ho cheka masoba. Dirapa tsa meroho tse nang le dimela tse ntle di ntle bakeng sa batho ba nang le bokowa ba mmele kapa ba nang le dikowa tsa ba holofetseng ba ntseng ba batla ho hlaolela meroho. E fapane le mokgwa wa sekgolo ka hore disebediswa tsa manyoro di kwahetswe ka hodima sekwahelo ho etsa bethe e phahameng moo mobu o potolohileng, o latelang mokgwa o tshwanang le mokgwa wa Foro, empa o qala ka ntlha ya 2.

Mokgwa ona o na le melemo e tshwanang le ya mokgwa wa bethe ya ditshepe; ho boloka metsi le ho eketsa disebediswa tsa mobu mobung, ho fa meroho e mengata ka sebaka sa dintlha.

Dirapa tsa Meroho tse Nang le Disebediswa

©Marinda Louw

Mokgwa ona, dijana di tletse disebediswa tsa manyoro le mobu o behilweng hodima dihlahiswa tsa tlhaho. (Hopola ho nolofatsa dintho tse phelang hantle pele o kenya mobu hodimo.) Disebediswa tse tlwaelehileng ke mataere a dikoloi kapa diteraka mme di sebediswa haholo bakeng sa ho lema ditapole le dihwete. Mokgwa ona o ka feto-fetoha bakeng sa mofuta wa dijalo ka ho pata mohala ho fihlela ho dithane tse 5 kapa tse 6 hodimo. Ho na le dikhilograma tse 5 ho isa ho tse 6 tsa ditapole tse ncha tse ka kotulwang ho tloha sethaleng se le seng sa mataere. Ditotla tse kgolo tse ntsho le meqomo di ka boela tsa sebediswa bakeng sa ho jala ditapole.

Mabokose a entsweng ka mapolanka kapa marang-rang a kgale a boetse a sebediswa, empa disebediswa tse kgolo tsa polasetiki di fumaneha ka nako. Tlanya mabokose a nang le masela a moriti ho dumella metsi le ho boloka dikhilograma sebakeng se chesang ho tloha hole le meya e batang le ya ho omisa. Bakeng sa dimela tse boima haholo tse kang pepere, tamati le di eggplant, etsa bonnete ba hore setshelo sena se seholo mme se boima haholo ho ema boima ba dijalo.

Kenya lesela le lenyane le kang lesela la jwang kapa lehlokwa hodima mobu. Dipeo tse ncha tse ntseng di mela di ntse di ka phunyeletsa hodimo ha ditshireletso tsa dijalo di thusa ho boloka mongobo le ho fokotsa kgolo ya mofoka.

Meroho e mengata - e kang mokopu, dierekisi, dinawa, sepinichi, tamati le anyanese - di ka hodiswa habonolo ho tloha ho peo. Ha o lema peo, o se ke wa e lema haholo-lema peo e nngwe le e nngwe ho se hokae ho feta ka makgetlo a mararo ka bophara ba yona. Ha o lema dipeo, leka ho se senya metso.

Metsi hang ka mora ho temo bonyane ka makgetlo a mararo ka beke ka mora moo, ho itshetlehile ka pula. Dimela tse ding di thusana hore di hole hantle le ho sireletsa kgahlanong le diphoofolo tse jang diphoofolo.

Translated by Bongani Matabane