Tšweletšo ya Lego

© Weltevrede Fig Farm
Adam figs, one of the oldest fig varieties in South Africa are sundried on a farm near Prince Albert.

Lego la go jewa ke seenywa sanywa se lewago hlweka, bjalo ka ge a dienywa tša go oma goba dira jamo, tšhatni le desserts. E tšweleditšwego mo dinageng tše 50 mo lefaseng ka bophara, gomme e mela gabotse mo mafelong a borutho, a go oma mo Afrika Borwa. 

Malobanyana mago a mmala wo fifitšego a tumile, theknolotši e thušitše go kaonafatšwa ka bophelo bja mago, le thomelo ntle ya mago a Afrika Borwa ka sefofana, e bile le seabe ka go tšwelo pele ya di thomelo ntle ya setšweletšwa, nakong ya dikgwedi tša November/Desemere go Aprele / ka.

Mmaraka wa mago a mannyane tšwa kmo Afrika Borwa, wa mohutahuta ya Evita (Great parisian), o a gola.

Hostori ya Mago

Mago a ka be a hlolegilego mo Bodikela bja Asia gomme a ka boela morago go B.C. 5000. A  phatlalala le baeti ba le e be e tšweletšwa ka UK, China le Yuropa ka 1500s.

Ka 1800s a ba a bjalwa mo dipolaseng le ka mo dirapaneng mo Afrika Borwa, eupša a be a sa lengwe go fihla mathomong a 1900s. Ka 1910s Piet Cilliers reka ditlabakelo ka ntle go tšwa dinageng tša California e be a bjala dibjalo tša mago mo polaseng ya gagwe mo Wellington ka mo Kapa Bodikela. Intasteri ya mago e be e lebelela kudu mago a go oma le jamo ya lego mme tšweletšo ya jam le tshepedišo ya mago e ile ya gola (mago a breba figs). 

E be e le fela ka mathomong a bo 2000, ge tšweletšo ya mago a go hlweka e thomile mo Afrika Borwa ka diromelwantle go UK le mabaraka ya Yuropa. 

Tšweletšo ya Boditšhabatšhaba ya Lego

Palo ya go feta dimilione ya ditone tša mago e a tšwele go feta tšweletšwa mo dinageng tša go feta 50 mo lefaseng ka bophara. Motšweletši wo mogolo wa lego ke Turkey, yeo e tšweletšago 26% ya tšweletšo mo lefaseng ka bophara. Khalthiba ya tšona e kgolo ke lego le kota la letlalo la mmala wo montsho la go ba le bophelo bjo botelele. Turkey gape ke motšweletši yo magolo mago a go oma. Dinaga tše dingwe tše di tšweletšwago mago ke Egypt, Algeria Tunisia le Morocco Ka mo Afrika gammogo le Syria, USA, Brazil, Spain le Iran.

Mafelo a Tšweletšo ya Lego mo Afrika Borwa

©Weltevrede Fig Farm

Afrika Borwa e na le dihektare tše 222 di bjetšwego tša tšweletšo ya lego ya kgwebo (2019). 

Dilete tše omilego kudu tša selemo tša Klein Karoo di kaone gore mago a butšwe gabotse, eupša mago mo Afrika Borwa a bjalwa mo dileteng tša go fapana. Tše di akaretša mafelo a Swartland (Porterville, Riebeeck Valley ka Malmesbury le Hermon), Paarl, Worcester, Napier ka mo Overberg le ka mo Seleteng sa Klein Karoo (kammanassie, lefelong la kgauswi le Oudtshoorn le Prince Albert). 

Toropo ya Bonnievale e tšweletša mago a matala – a bitšwa mago a breba – tša poloko gomme go na le pšalo ya dibjalo ka mo profenseng ya Leboa-Bodikela kgauswi le Rustenburg, Brits le magaliesberg. Ikgafilego ya go omiša ‘White Genoa’ le mehutahuta ya mago ‘Adam’ fig a dirwa ka mo Prince Albert.

Sehla sa Tšweletšo ya Lego

Sehla sa lego mo ka Afrika Borwa se thoma ka puno ya mago a breba ka Nofemere go fihla ka magareng December. Mago a Breba ke mago ao a tšweletšago mo sehleng sa go feta mo mahlogeding. Mehuta yeo e ditšweletšwago mago a ke ‘Adam’ ‘White Genoa’ le ‘Dauphine’.

Puno ye kgolo ya lego e thoma ka Janaware ka maswikana a Ronde de bordeaux, mathomong a Jan - Matšhe, go tloga fao Tangier e bunwa ka magareng January go fihla ka Febereware. Sehla se se fela ka Parisian, yeo e thomago ka magareng January e be e fela ka Aporele.

Dithekišo ya Lego mo Afrika Borwa

Go ya ka Kgoro ya Temo, Kagodikgwa le Boruahlapi (DAFF) Palomoka ya Tšweletšo ya mago a go hlweka ka mo Afrika Borwa ke ditonne tše 2 000 ka ngwaga go tšwa go 2013/2014 go fihla ka 2017/ 2018. Go tšwa go se, 10% e rekišwa e hlwekilego go mebaraka ya legae ya Afrika Borwa gomme 12% - 13% ye nngwe e a sepedišwa.

Go ya ka Hortgro, Afrika Borwa e rometše ditone tše 380 tša mago ka sehla sa 2017/18, 0.12% ya mago a lefase. Dinaga tše kgolo tša reka tša mago a Afrika Borwa ke UK, Hong Kong le Netherlands.

Translated by Lebogang Sewela