Oli ya Jinja ya Aforika

© Ton Rulkens
Jinja ya Aforika (Siphonochilus aethiopicus) ke mosunkwane wa mmamoratwa wa Mazulu o o be go o dumelwa gore o na le tšhireletšo kgahlanong le dinoga le legadima. Mo go lemilwego e e hweditšwe e thuša ka tšhilego ya dijo, go imolla dinko le bolwetši bja mafahla gammogo le go fokotša matadi ka go tšentšha mofufutšo. E ke thibela go ruruga le gape e šomišitšwe bjalo ka thibela dipaktheria ga yona, thibela mouta, tloša bohloko le thibela sephetho sa sešo. Maswati ba e šomiša go alafa bolwetši bja malaria gomme e ka thuša go thibela bolwetše bja pere go dipere.
Godimo ga moo, University College ya Kalafo ya Conrnell e hweditše setswaki se se šomago ka jinja (gingerol) e šitiša ensaeme yeo e hlolago gore disele di be le lehlwele le go thibela seterouku. Oli ya jinja e šomišwa go kalafo ya go robega, bonyelele, bolwetše bja marapo, mathata a tšhilego ya dijo, go feroga dibete le dipapalasi.
E thuša kgahlanong le mokhohlane le mpshikela le dika tša go swana le dišo tša mogolo, go pitlagana, dihuba le dinko. Maletšwe a letlalo a alafšwa ka oli ya jinja go akaretša le dišo letlalong le dikgobalo. Bokgoni bja thuthufatšo bjoo oli ya jinja ye e lego kgahlanong le kgatelelo ya monagano yeo e tseneletšego ya marega mola ditšhupetšo tša go matlafatša di e dira gore e dira go gwela ga botse. Ka go setlola mafura goba go šomišwa bjalo ka pipitlelo ya go fiša e ka šomišwa go bolwetšwe bja marapo, digoba tše bohloko, bonyelele gape le go thuša ka go fodiša dikgobalo.
Sebjalo sa kgolo e tlase ka matšoba a yona a ma perese a botse fela medu ke yona e šomišitšwego. Ke ya godimo ka diminerale le kakaretšo ya divithamine B3 le B5. Jinja ya Aforika ya lešoka e gola ka Mpumalanga le ka Porofentsheng ya Kapa Leboa eupša ka g bunwa kudu ga medu ya dira sebjalo se fele ka KwaZulu-Natala. Jinja e nyaka tša mabu a go nontšhwa botse e ka oketšwa ka go gwela ka go arola sekamodu ka metsing.

Molaetša wa Temoša Kalafong

Tshedimošo ke ya mabaka a tša thuto le tša tshedimošo fela gomme e ka se hlathollwe bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo ga se ya go ikemišetša go tloša keletšo ya kalafo ye e abiwago ke bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lawrence Ndou