Lefala-Todi

© Louise Brodie
Maize field

Leina la tša mahlale: Zea mays L. var. rugosa
Leina la go tlwaelega: Lefala-Todi

Tlhalošo ya Sebjalo

Go naganwa gore lehea le hlolegilego mo bogareng bja Amerika gomme le bjetšwe mathomo mo Afrika ka ngwagakgolo wa 16t le 17. Lefala-todi lehea le le fetotšwego leo le na lego swikiri ya lehea la setšo. Ke mohuta wa bjang gomme o na le kutu e tiilego. Thipa/kuketša goba matlakala a hlaga go matšoba goba go dikhabišo mo godimo ga kutu, tšeo di nontšhago ditsebe goba mafelaa gola mo mafapheng a ka fasana. Sebjalo se mela lefala le tee goba tše pedi go tšwa go botlase bja ditsebe tša matlakala.

Šomišo Ya Lefala-Todi

Lefala-todi le jewa le le foreše, le bedišitšwe goba ka barbecue. Dithoro di a tlošwa go lefela e be di bea gore di kgahla ka morago ga puno gape di bewa ka gare ga tini.

Dinyakwa tša Mmu le go Apea

©Louise Brodie
Maize view
Lefala-todi le nyaka mmu wa sehlaba wo gamollotšego gabotse, le maemo a dibodi le pH ya magareng ga 6 le 7 e kaone. Thoma go beakanya mmu wa gago pele ga pšalo, goba ka pela, morago ga ge dibjalo tša fetilego ge e le gore mmu o be o setše o lemile, ge go bjalwa ile go lema. Ka ga dikgwedi tše 3 go ya go 4 pele ga pšalo, manyoro a tlhago ao a nyakegago a ka tšhelwa lefelong leo gomme di ka hlobiwa le go lengwo go ya botebong bja 500 mm go kopanya mašaledi a fetilego le mašaledi a mengwang a dibjalo mo mmung.
Morago ga fao bjala dibjalo tše di šireletšago mmu le threi ya dipeu ka godimo gam mu wa 10 mm. Ge dibjalo tše di šireletšago mmu di tšwelela le go gola, gaša 100 kg godimo ga hektare ya LAN go kaonafatša kgolo ya dibjalo tše di šireletšago mmu.
Dikgwedi tše pedi pele ga pšalo o tšee dišupommu ka ge o laeditšwe ke laborothori gomme o di fenyekollwe go laetša dinyakwa tša phepo mmung. Dibeke tše ka bago tše tharo go tše nne pele ga pšalo, ge tshekatsheko ya mobu e boile, dibjalo tša go šireletša mmu di a segwa gomme gonabjale ka gaša kalaka la pH, gypsum ya tšipsamo ya kalasiamo, manyoro a dibodi a swanetše go dirišwa le go šomwa ka mmung ka go lemelwa godimo gam mu wa 500 mm.
Matšatši a a šupago pele ga pšalo mmu o a šomela la mafelelo gomme ka tlwaelo se se dirwa ka dišireletšapapetla se šomwa 20 cm ya mmu, go lekanetša lefelo la dibjalo le go le tloša mengwang yeo e sa ntšego e le gona. Monontšha wa pele ga pšalo le dilo tše di nyakegago go swana le digašo tša Boron le Zinki tšeo di laetšego ke tlhophollo ya mmu di swanetše go lemelwa go mobugodimo ka nako ye. Ka morago ga se, lefelo la go bjala le itokišeditše go amogela peu.

Boso

Lefala-todi ke sebjalo sa go rata boso bjo borutho e bile ga e rate tšhwaane. E dira kaone ge dithemperetšha di gare ga 18°C go 28°C. Gore dipeu di mele ka katlego le gore di tšwelele ka nako ye tee themperetšha ya mmu e swanetše go ba 16 °C go ya godimo. Kgolo ya lefala-todi le tlhabollo ya dithoro e phethagatšwa ge themperetšha e ya fase ga 10°C goba e feta 35°C.

Cultivars

Samurai, Golden sweet, Star 7702 or 7708, Paradise, Prolific and Challenger

Translated by Lebogang Sewela