Sebjalo se tsebjega mo Afrika Borwa bjalo ka naga, wilde jute (Seafrikanse), thelele (Sepedi), delele (Tshivenda), gushe goba sethokgwa sa okra morogo, e hwetšagala mo diteleng tše omilego tša Afrika le Middle East. Jew's mallow e hwetšagala mo magaeng goba kgauswi le malapa a diprofenseng tša Afrika Borwa: KwaZulu-Natal, Limpopo, Kapa Bohlabela le Mpumalanga. Jew's mallow ke senoko sa tiragalo ya ngwaga se se emego se se golago botelela ba go fihla magareng 20 cm le 1.5 m, go ya ka khalthiba.
Matlakala a a hlwekilego le mahlogedi a foreše a bunwela dijo. Matlakala a šomišwa go alafo ya bohloko bja platara, gonorrhoea le moroto wo bohloko. Dikutu tše tiilego di šomišwa bjalo ka mothopo wa jute go dira mašela le pampiri mola dikgong tše seetša di ka šomišwa go dira matšhese. Dinyakišišo e dirilwego ke Yunibesithing ya Fort Hare di bontšhitše gore matlakala a Jew’s ke a mogolo go phepo go feta khabetšhe le sepeneše.
Go Ja Jew's Mallow
Matlakala a Jew's mallow a loketše mmele, a na le proteine ya godimo 4.5%, a na le beta-carotene, iron, proteine, kalasiamo, b-vitamins, folate, bithamini C le E le digwaši tša dijo. Le ge e le gore o Jew's mallow gantši e bapetšwa le sepeneše, phopholego le tatso di fapanego; ka ge e le bogale'. Tatso e tlaleletša ke kaliki le swiri ye hlwekilego. Matlakala a Jew Mallow matlakala gantši a bešwa ka gare gs mohlodi wa kgogo ka kaliki le khorientere tše omilego gomme e solwa ka reise.Matlakala a ka jewa a le tala goba a ka apewa eupša a ba a masese ge a apeilwe, go swana le morogo wa "okra". Ge o beakanya matlakala a bogale, go swana le a dierekisi tša "cowpeas", ge o ka tlaleletša ka matlakala a Jew mallow a tla dira gore a be bonolo go batho ba bagolo go metša. Go fokotša go ota setološwa sa kukusota se ka okeletšwa ka meetsing a bedišitšwego.
The unripe fruits may be dried and ground into a powder to prepare a sauce.
Matlakala a mannyane a tlaleletša ka gare ga salate. Matlakala a omilego a šomišwa go tiiša disopo goba go epwa go folouru sa poloko. Le ge e le gore a lewa kaone ge a le foreše, bophelo ya šelefo ya matlakala a Jew’s mallow a oketšwa ka go omišwa; Matlakala a a hlwekilego goba yeo e apeilwego a phuthwa bjalo ka sebopego sa dikgwele e be a omišwa mo letšatšing. Dikenywa tše di sa butšwago di omišwa goba di ka šilwa gore e be le lerole ka mokgwa wa go dira souso.
Go Godiša Jew's Mallow
Jew mallow e phatlalatšwa gabotse go tšwa go peu e bjetšwe 10 cm ka ntle ga direi, bokaakang bja 5 - 6 kg godimo ga hektare. Ena dipeu ka gare ga meetse a go fiša diiri tše 24. Go kaone go bjala mo mathomong a sehla sa pula. Jew’s mallow e kgona go kgotlela maemo a mmu. Ke rata maemo a borutho le dithemperetšha tša magareng ga 16 le 25 eupša e huetšwa ke komelelo gomme ye a swanela go bjalwa ka moriting. Nošetšo e bohlokwa ka morago ga pšalo le go tlošwa.Dinyakišišo tše di dirilwego ke Khansele ya dinyakišišo tša temo (ARC) di bone gore poelo ya Jew’s mallow e kaonafatša ke tirišo ya monontšho, kudu kudu naetrotšene. Naetrotšene le yona begilwe go huetša mohola wa phepo ya go swana le diteng tša naetrotšene (N), kalasiamo (Ca) le fosforo (P) mola o oketša kabo ya kalasiamo (Ca) le Maknisiamo (Mg) mo mmong go ka kaonafatša tlhabollo ya gwaši gammogo le poelo le boleng bja matlakala a Jew’s mallow moemedi.
Disenyi tše di tlwaelegilego tša Jew mallow ke ditshwedi grasshoppers, caterpillars, diboko le dikgogolaboloko. Go bola ga kutu (Sclerotium rolfsii) bo ka laolwa ka phetošopšalo le go šomiša mepete ya go eme. Matlakala goba ya mahlogedi a ka bunwa go tloga ka matšatši a 30 - 60 morago ga pšalo (goba pele ga ge dikenywa di butšwa) go ya ka mehuta ya go fapana. Kgafetšakgafetša ya puno (ka beke tše pedi goba tše tharo) e oketša sehla.