Temo ya Pepere e Twekere

© Louise Brodie

Ho Ata

Ho ata ha pepere e tswekere ho tswa ho peo.

Mokgwa wa ho Lema

Peo ya pepere e tswekere e ka lengwa ka kotloloho empa sena ha se tlwaelwe ke dihwai tsa kgwebo. Peo e lengwa dibetheng tse lokiseditsweng kapa dipepeng tsa peo. Dimela di mela le dipeo. Hang ha dipeo di thehwa mme di le bolelele ba disenthimithara tse 15 mme di le matla ka ho lekana di kenngwa tshimong.

Ho Arolwa

Dimela di arotswe ka disenthimithara tse 40 ho isa ho tse 50 ka ntle ho mela e 50 cm ka thoko ho melapo ya tram ho fana ka sebaka se fapaneng sebakeng se seng le se seng sa mela e mmedi bakeng sa disebediswa le basebetsi ho feta. Sena se hloka dipakeng tsa dimela tse 30 000 le 45 000 ka hektare ho itshetlehile ka kgetho e kgethilweng ke molemi.

Nako ya ho Jala

Ka tikoloho e sireleditsweng jwaloka matlo a dimela kapa moo ho phodileng qetellong ya mariha le selemo ho futhumetse ho ka qala ka Phuptjane kapa Phupu. Ha o etsa dipeo tsa pepere e tswekere ka ntle, peo e jalwa ho elella qetellong ya Phato ho hlolohelwa boemo ba lehodimo bo phodileng.

Nako ya ho Lema

Hoo e ka bang dibeke tse hlano ho isa ho tse tsheletseng ka mora ho jala pepere e tswekere, ho lema peo ho ka qala. Ka tlwaelo sena se tla fela ho Phupu ka maemo a futhumetseng ho fihlela bohareng ba Lwetse. Leha ho le jwalo, ho lema ho ka etswa ho fihlela qetellong ya Tshitwe.

Nako ya ho Hola

Ho tloha ho peo ho ditholwana tse butsoitseng, ho ba pepere e mebala (e mekgubedu, e mesehla, e pherese, e mesweu kapa ya mmala wa lamunu) e ka nka dikgwedi tse hlano ho kotulwa. Pepere e tala e leng ditholwana tse sa hlahisang ditholwana di ka kotulwa ho tloha dibeke tse robedi ka mora ho lema dipeo.

Ho Hlahisa Ditholwana

Kamehla ho na le keletso ya ho ba le sebaka sa semela hantle se hlahlojwang ke mookamedi wa hao le moeletsi wa mobu pele ho lengwa. Tataiso e akaretsang ya ho fafatsa pepere ya hao e latelang. Etsa bonnete ba hore mobu o lengwa ka mokgwa o nepahetseng. Nakong eo ho qetang ho lema ka tlwaelo ho sebediswa sesebediswa ho tlhahiso ya pele ho ho lema pakeng tsa dikhilograma tse 800 le 1000 tsa 2:3:4 (30) (motswako wa Nitrogen, Phosphates le Potassium) ka hodimo ho 20 cm ya mobu.
Haeba ho nosetswa ha metsi ho sebediswa ho molemo ho sebedisa se lekanang le manyoro a metsi ka dibeke tse 4 tsa pele tsa kgolo le ka mora moo nakong yohle ya ho hola ho fihlela dibeke tse tharo pele ho kotulwa ditholwana tse butsoitseng. Ho nosetsa ka hodimo kapa morwallo ho sebetsa ka dikhilograma tse 250 tsa LAN ka hektare ka dibeke tse 6 ka mora ho lema. Kopo ya bobedi e ka arolwa ka bobedi ho tse tsheletseng le ho feta dibeke tse robedi ho tloha ho temo.

Ho Nosetsa

Nosetsa pakeng tsa metsi a 30 le 40 mm ka beke ho pholletsa le nako ya ho hola. Ho bohlale ho kenya mongobo maikutlo methapong ya ho hlahloba mobu mongobong ka tsitsipano. Ha metso e mengata e kenngwa mobung o ka hodimo ho 30 cm, esita le kgarafu e ka sebediswa ho hlahloba mobu.
Mokgwa o molemo ka ho fetisisa ke ho nosetsa ka tlasa polasetiki ha sena se fa mohwai matla a ho laola ho nosetsa le ho fa manyoro a mobu wa hae. Ho nosetsa ha morwallo ho ka lebisa ho maemo a metsi kapa a omileng kaha ho thata haholo ho a laola. Ho nosetsa hodimo ho ka baka lefu la fungal le ho bola.

Translated by Bongani Matabane