Tše di ka bago hlano di a šomišwa ka Aforika Borwa tše bohlokwa go tšweletša oli ka kgwebo. Tše tharo tše godimo tša mefuta tše lego gona ke Helichrysum odoratissimum (e e šomišitšwego le go ba ka Aforika Borwa). H. splendidum (e ba le setlogo ka Aforika Borwa) H. Italicum (peu e be e tšwa dinageng tša ka ntle go tšwa Italy). Gape e tsebjago bjalo ka ya go nna lerurri, badudi ba e bitša imphepho (Sexhosa, Sezulu) kooigoed (Khoisan, Seafrikanse).
Ka tlwaelo e be e šomišwa go hlagiša ditharollo tša badimo, go ntšha moya e mebe ka diphapošing goba go bolaya disenyi, ka diphapošing. Ka ge e thibela dikhunkhwane, e be e dirišwa bjalo ka malao gomme e thuša kgahlanong le tlhobaelo. E boletše gore go fokotša thulano le hlogo ye bohloko gomme di ka šomišwa go alafa sehuba, mokhohlane le phišo. E na le maatla dithoto tša thibela baktheria le a thibelatwatši, ka go dira gore e be bohlokwa la go swara ka lepokisaneng la thušo ya potlalko go alfa go lomiwa ke dikhunkhwane le phepheng le dinoga bites.
Oli ya Helichrysum e na le dithoto tša thibela go ruruga (e leng botse ka go ruruga ga kopano ya marapo, bohloko bja letlalo le bonyelele), gape ke thibela fankasi le thibela go bbola le ka lebaka la go dithoto tša go tsošološa e ka thuša ka phodišo ya kgobalo ya letlalo, go ruruga ga letlalo le thala.
Dithoto tša yona tša twantšha botšofe di hlohleletša tsošeletšo ya disele, ye e dirago gore e be lebebe le setswaki sa dithibela letšatši. Di šomišwa kalafong ya moyameetseng ya go fokotša pipelo ya mogolo go šoma kgahlanong le aletši ge e le gore e šomišwa ka kalafong ya dinkgiša monate e ka fokotša kgatelelo ya monagano le go maatlafatša tsela ya megalatšhika.
Maemo a boso o sepetša poelo. Ge e le gore dibjalo di hwetša meetse a a lekanego e ka tšweletša poelo ga bedi ka ngwaga - ka seruthwana le gape ka lehlabula. Dibjalo thoto - matlakala, ditsela le matšoba - a šomišwa a omišitšwe goba a sa le a maswa le titielo phufudi poelo ye seetša boserolane le bosesane le goya bomeetse, oli. Monkgo o tloga o le bogale, bolefase le bobjalo. Dibjalo di tswadišwa ka peu goba tša mahloma (go tšwa go tše mpsha tša mahlogeding a go se lobe).
Go na le batšweletši ka Clocolan, profenseng ya Foreistata (di bunwa lešokeng le go lemwa), ka leboa la Gauteng, Baviaanskloof (Kapa Bohlaba) gammogo le ka Stellenbosch le Piketberg ka Kapa Bodikela.