Nebbiolo

Tlhalošo

Nebbiolo ke mohuta wa morara o tswalanya le dibeine tše hubedu, tše kaonekaone mo lefaseng.
Mohuta o bontšha o hweditše leina la ona go lentšung la Italian, nebula, le ra gore mouwane goba mogodi, kagobane o butšwa morago ga nako ge mogodi wa lehlabula o thoma go bonagala mo Italy, goba ka lebaka la mogodi wa letšoba o tswelelago mo letlalong la merara ge Dithetlwa di butšwitše o Nebbiolo e bontšha e le ngwana wa mohuta wa Italy Freisa, e fela boitsebišo bja motswadi ga bo tsebege. Mohuta o bontšha gape o le motswala wa Viognier.

Tlholego

Go ya ka nyakišišo ya DNA, e re Nebbiolo e tlhotšwe mo Piedmont or legorong la Valtellina kua northwest Italy. Ke mohuta wa kgale o bjetšego mo Italy, go bolelwa gore mohuta o na le rekoto mo State Archive sa magareng a ngwagakgolo wa boraro. Go na le pelaelo ya gore Nebbiolo ke mohuta o tee le Spionia, ke mongwadi wa Baroma, Pliney o mogolo ka pukung ya gagwe Naturalis Historiae, back in 1 AD.
Mengwaga e fetilego, Piedmont e ile ya agela beine ya Barolo le Barbaresco tumo, tše di direlego ka merara ya Nebbiolo e lemilego metseng e kgethilego mo seleteng. Ka ngwagakgolo wa lesomehlano, Nebbiolo e ile ya e ipshina ka tumo ya godimo kua metseng ya Barola, e be e tsebega e le La Morra; ka nako tše fetilego, ge go ka ba le tshenyo goba ge dirapa tša segwa go be go ba le kotlo, ya go segiwa seatla se se golo; goba go anegwa.
Mengwaga e fetilego Barola le Barbaresco, di be di bitšwa dibeine tša dikgoši le kgoši ya dibeine mo Italy. Ka nako e fetilego beine ye, e be e e sa kwišišege ge e nwewa ka pele. E fela Barolo e bose e swanetše go tlogelwa gore e dule mengwaga e lesomepedi gore bokgoni ba yona bo tšwe gabotse.
E bile boima kudu go e tšweletša, go na le botlae nnyana ba gore tšweletšo ya Nebbiolo e swanetše go lekwa fela ke badiri ba beine ba ba tsebega bokgabo ba go tšweletša dibeine tše boima bjalo ka mohuta o boima wa go swana le Pinot noir.

Maina a mangwe

E tsebega gape e le Chiavennasca, Picutener, Spanna le Nibeul.

Tšweletšo mo Afrika Borwa

Lefahla la mathomo le bontšha le rekilwe ntle kua Italy ke prof Abraham Izak Perold ka ngwaga wa 1910. Vititec o ile a reka mafahla a mangwe a go tshepiša magareng a 1990 le 1995. Serapa sa merara sa Steenberg sa Constantia se bontšha se le polase ya mothomo ya tšweletša mohuta o mo tee wa Nebbiolo ka 1990s.

Dilete tša tšweletšo

Tšweletšo mo Afrika Borwa ke e nnyane kudu, go rekotilwe palo ya go lekana le 25 ha ka 2016. Dirapa tša merara tše ntši di hwetšagala mo Breedekloof, Stellenbosch le Cape South Coast, mola Paarl, Klein Karoo le Northern Cape di na le mafelo a mannyane a tšweletšo.

Go gola

Mohuta o rata boemo bja boso bjo fodilego. Mohuta o gola ka pele gomme o nale palo ya tšweletšo ya magareng a 12 t/ha to 18 t/ha.

Go butšwa

Mohuta o butšwa ka pele, magareng a sehla go tloga ka seripa sa matho sa Febereware.

Dithetlwa

Mohuta o tšweletša dithetlwa tša bogolo bja magareng go na le le tše kgolo, sebopego sa nkgokolo le Oval gomme di ba tše ntsho ka mmala ge di butšwitše. Letlalo ke le le sese e bile le tile mola nama ya gona e na le todi le mohlodi wa dienywa.

Matlakala

Matlakala a Nebbiolo ke a matala, a na le bogolo bja magareng, sebopego sa nkgokolo, e fela a na le go ba khutlonnethwii ga nnyane gomme mathoko a gona ke a mahlano.

Dikhukhwane le malwetši

Mohuta o bokoa go downy mildew, powdery mildewle letšatši la go fiša kudu. Pula e nago gare ga sehla e nale go hlola tshenyo ya botrytis.

Šomišo

Bolumo e nnyane e tšweletšego mo Afrika Borwa e šomišwa motswakong le go dira mohuta o tee.

Tatso

Mohuta wo, o ka tsebišwa ka mmala wa ona, ka mmala wa beine o moso wa go tšweletša dintlha tša mmala wa namune mo thoko. Mafahla a lego gona mo Afrika Borwa a na le mohlodi wa dienywa le Berry.