Go na le ‘Solanums’ tše dingwe tše ntši mo lapeng, kudukudu Solanum nigrum (nightshade ye tlwaelegilego goba poisonberry), Solanum tuberosum (tapola) le Solanum lycopersicum (ditamati) ‘Nightshade’ e na le mehuta ye mentši gomme karoganyo ya tšona e raragane. Mo Afrika Borwa S. americanum, S. nigrum and S. retroflexum ke mehuta ye dirišwago kudu.
Black nightshade e gola bogodimo ba go fihlela 75 cm gomme e bopa sethokwa sa dikutu tša go ba le purapura le matlakala a go ba le botala. Matšoba a bonolo le matlakala a mašweu le le lesehla le bogare bja mmalwa wo serolwane bjo tšweletšago dithetlwa tše tala, tšeo di fetogago go mmala wo moso wa go ba le purapura ge di butšwa. Dithetlwa, matlakala le mahlogedi a hlwekilego di ka lewa.
Se hlakahlakantšhe dithetlwa tša Solanum retroflexum le tšeo tše hwilego tša nightshade (Atropa belladonna). Dithetlwa tša nightshade tše hwilego di a phadima le matšoba a tšona a na le mmala wo purapura, e sego wo mošweu.
Go Godiša Nightshade
Black nightshade, ke sebjalo se se bonolo go gola, go kaone go se bjala go tšwa go dipeu e be e tlošwa go dira dibjalwana tše nanana. Go lema ga dibjalwana tše nanana tša nightshade go ka tliša puno ya dienywa tše lekanago 1.2 kg / m2. E ka kgotlelele mabu a go kolebela, le maemo a bogale eupša e rata mmu wa monola. E ka se gole ka tlase ga moriti.Dinyakišišo di bontšhitše gore nightshade e nyakwa tša naetrotšene (N) le fosforo (P). Se se ka dirišwa ka mokgwa wa go diriša monontšha wa dikhemikhale tša go swana le 2:3:2 goba 3:2:1 ka kelo ya 40 g/m. Bogolo bja komiki ya teye bo tšea monontšha wa go lekana 200 g se se akaretša 5 m. Bea monontšha mo kanelong e be o tswakanya le mmu pele ga pšalo. Kgoro ya Temo, Kagodikgwa le Boruahlapi e eletša tše di latelago: Ge o diriša manyora a diruiwa goba dikolobe o diriše ka gare ga 10 Lt ya pakete mo diswaro tše di ka bago 20 cm ka bophara le botelele bja 15 m.
O ka šomiša manyoro a go lekana go manyoro lešaka go apeše lefelo la botelele bja 5 m. Ka morago ga pšalo ka apeša mepete ka khupetšo go swana le bjang bja go oma go boloka monola. Le ge e le gore nightshade e kgona go kgotlelelago komelelo, e hloka meetse ka ge se se tla kaonafatša poelo – ka bonyane bja 4 dilitara tše 1 m².
Disenyi tša nightshade, ntadimela, black aphids, mokone, grasshoppers le dikgogolaboloko, di laolwa ke phetošopšalo goba molora o wetšego mo matlakaleng. Kgetha dimela tša kgwerano go swana le eie le konofole, tšeo di kgonago go lwantšha dikgogolaboloko ka tlhago. Black nightshade e huetšwa malwetši (malwetši a pele le malwetši a letlakala), divirase, tša go swana le "leaf curl, le tšhika ye serolwane, gammogo le mouta ye sehla le tlhakgama. Maemo a botse kudu le maemo a mmu e ka thuša go fokotša malwetši.
Mehlala ye Tirišo
Dihektare tše ka bago 2 tša nightshade di bjetšwe polaseng magareng ga Memel le Newcastle. Dibjalwana di bjetšwe go ya mafelelong a kgwedi ya Oktoboro ka direi tše pedi mo mpeteng o tee. Mepete e be e na le sekgoba sa go lekana 5 m ka go bulega go dumelela hlagola ya semotšhene. Rei ye nngwe le ye nngwe e be e na le nošetšo e bile e be e apešitšwe ka polastiki, go na le le mašoba a dibjalwana. Go phatlalatša puno ya dithetlwa dibjalwana di be di bjetšwe ka sekgala sa dibeke tše tharo.Poelo e be e le kgauswi le 1.5 T / hektare, eupša katologano ya kgauswi e ka tliša poelo ya go fihla go ditone tše 2,5 tša dithetlwa godimo ga hektare. Basadi ba gae ba topile dithelwa gomme ba be ba lefša kilokramo ye nngwe le ye nngwe yeo ba be ba e topa. Djamo (ka Seafrikantshe ‘nastergal konfyt’) di be di rekišwa bjalo ka Umsobo umsobo, leina la ka Sezulu la nightshade.
Black Nightshade e Jewa Bjang
Ka moo go kgotsofatšago nightshade bathobaso, tsela ye kaone ya go buna matlakala a nightshade ke go sega mahlogedi ka botlalo, ka ge se se hlohloletša kgolo. Puno ya ka mehla ya mahlogedi a mannyane le de-budding hlohleletša mahlogedi a ka thoko mme e oketša nako ya puno. Matlakala a ka bunwa go fihlela dithetlwa di thoma go tšweletša.Ka morago ga moo, matlakala a tia. Ge a dirišwa bjalo ka merogo, matlakala le mahlogedi a nightshade a bunwa le matlakala gomme a apewa eupša matlakala a ka jewa a le tala. Matlakala a apeilwego gantši a solwa bjalo ka relish.
Mpholo ya yona ga e tsebagale eupša dithetlwa tše tala (tše sa butšwago) di na le solanine, yeo e hlolago tekanyo ya mpholo. Dithetlwa di a topiwa ge di le ntšho le bo purapura, gantši go tloga ka Janewari go ya go Aprele. Dithetlwa di swanetše go topiwa ka diatla ka ntle le calyx (komiki ya ka ntle go swala petals tša dithetlwa) goba di swanetše go tlošwa pele o di apea. (swara dithetlwa e be o goga calyx ka thoko.)
Dithetlwa di ka jewa e le tše tala goba di apeilwe, eupša mohlodi o kaonafala ka go apeiwa. Seenywa se hweditšwe go ba se le bose e fela ke se se nnyane kudu go feta go swana le Solanum nigrum var. guineense, e na le mohlodi wa sweeter. Gantši, dithetlwa di šongwa go dira jam, ye e lego ya sewelo gomme ka dinako tše dingwe e hwetšagala mo dipolaseng.
Dithetlwa tša nightshade tše pšhatlegilego di ka šomišwa bjalo ka salsa goba gašo ya salate. Tšhela dithetlwa tša nightshade tše pšhatlegilego go konofole ya sautéed le eie le dipeu tša caraway le sesame, oli ya olive le binika ya balsamic. Diriša ka matlakala nightshade sautéed ka godimo le feta. Ka lehlakoreng le lengwe, o ka phatlalatša gk dihlapi tše tala.
Šomišo ya Bongaka ya Nightshade
Matlakala a ka dirišwa bjalo ka poultice go alafa dišo tša kankere, dintho le leucoderma (maemo ao pigment e lahlegilego mo letlalong, gomme ge e be e hloma di marothontho a mašweu).Dinyakišišo di tiišeditše gore Solanum nigrum e na leanti-herpes. E be e dirišwa go hlohloletša sethitho, ke ke pilisi ya bolaya bohloko, eupša ga go kwagale gabotse gore se se ama Solanum retroflexum.
Ela Hloko: Go buna dibjalo tša manegwa go ka ba kotsi gomme go swanetše go dirwa ke ks tsebo ys molemi. Batho bao ba se nago tsebo ba ka thoma go lwala goba ba ka hwa ka go ja dijo dbjalo tše sa nepago.