Go kaone, kudu ge o sa ntše o sa le mofša, go kgopela ngaka ya diphoofolo goba teknešene ya maphelo a diphoofolo go thuša go tseba tlholo ya lehu, ka go dira le autopsy le dišupo tša madi. Go gola ga theknolotši go dira gore go kgonagale go rerišana le dingaka tša diphoofolo le diteknešene tša maphelo a diphoofolo ka mogala le go ba romela diswantšho tšeo di tla thuša ba thušago ka diagnostics.
Mahu a ka baka ke kgobalo, trauma, pelo, kgatelelo ya monagano, malwetši goba mpholo.
Bolwetši bja Pelo
South African Pork Producers Organisation ka gare ga puku ya bona ya tšweletšo, Pigs for Profit, e re bolwetši bja pelo bjalo ke bjo bonngwe ba tlholo ya lehu la ka lebelo. Go palelwa ga pelo, go ya ka puku, gantši go hlaga ka lebaka go ema ga pelo go dikolobe tše nnyane goba bolwetši bja pelo mo go dikolobe tše kgolo.Porcine Stress Syndrome
Porcine stress syndrome ke tshenyego ya leabela ye e feleletšago e hlalago mahu ka lebaka la go palelwa ga pelo ka baka la go palelwa ke go phela ka kgatelelo ya mmele; Go fa mohlala, ge dikolobe di tletše kudu, ka lebaka la kgatelelo ya phišo, goba nakong ya go sepela, goba pele di hlabiwa. Diruiwa tše di angwago ke se, di ba le nama ye sehla, e boleta gomme go ba le tahlelo ye kgolo ya ekonomi. Go thibela se, balemi ba swanetše go šomiša mehuta ya diruia ye e se nago dikokwana tša leabela tše.Bolwetši
Malwetši a go fetela le mabaka a go fapafapana a ka feletša a hlola lehu le Classical goba African Swine Fevers le dipakteria le malwetši a mangwe ao a hlolago kotsi ya septicaemia, acute pneumonia goba letšhollo.Go bohlokwa go hwetša thušo ya semolaosa diagnosis go hlaola tlholo ya lehu le go thibela go tahlegelo. Bontši bja malwetši a go fetela le maemo a ka thibelwa ka tšhireletšo ye botse ye pabalelo ya maphelo ye botse, ka go fepa dikolobe dijo tše di phetšego gabotse le go fokotša kgatelelo gare ga diphoofolo ka moo go kgonegago. Di gona dihlabelwa tša go thibela malwetši a mangwe eupša di swanetše go bolokwa le laolwa ka ge go laetšwego go hwetša dipoelo tše kaone.
Etela ngaka ya diphoofolo goba teknetšene ya maphelo a diphoofolo ka kalafo ya nnete kya malwetši ka ge di a fapana ka dianthipayothiki ka go tloša dikolobe tša go lwala ge go se na kalafi.
Mpholo
Dikolobe di ka hwa ka mpholo, ka lebaka go nwa dihlare go fetiša, ge di jele sebjalo sa go ba le mpholo gob age go na le se sengwe se se na lego mpholo ka gare ga meetse le furu. Go šupa tlholo ya mpholo, balemi ba eletšwa go bala ka histori ya dikolobe, ka go lebelela gore ke dikolobe dife tše amegago le go lebelela diphetogo tša ditlwaedi goba dijo goba meetse. Dikolobe di ka hwa ka lebaka ja letswai go fetiša di leša dijo tša maemo a godimo a sodiamo.Mpholo ye latelago e bonwe e na le seabe go potlako mahu: algae; dimela tše itšego; letswai, arsenic; seleniamo; malahla; koporo; ethylene glycol; dibolayangwang; iron dextran; insecticides tše dingwe, tirišo ya dihlare ka mokgwa wa go se nepe ; warfarin le digase tša mpholo, go swana le khaponemonoksaete le haetrotšene sulphide.
Kgopela ngaka ya diphoofolo goba teknešene ya maphelo a diphoofolo go go thuša go laetša tlholo lehu le go tloša tlholo go thibela ditahlego tša go feta.
Translated by Lebogang Sewela