Bolwetši bja Porcine Respiratory Disease Complex

©Dr Jim Robinson

Porcine Respiratory Disease Complex (PRDC) ke lereo leo le šomišwago go hlaloša phetelelo ya go hema ye e hlotšwego ke kopanyo ya ditwatši tša go fapafapana le pakteria. Go ya ka Danie Visser’s Modern Pig Production, hlakahlakano ka tlwaelo e hlaga ge dikolobe di le dibeke tše 12 go 14 eupša di ka ka huetša le dikolobe tše kgolo goba tše nnyane go ya ka dipathotšene tšeo di amegago.

Dika le maswao

Dika le bošoro bjaa diphetetšo ai a fapana go ya ka diphedinyana tše nnyane tše di amegago, eupša gantši di akaretša lethargy, mekhohlane, anorexia, tahlegelo ya dijo, le kgolo ye e fokolago, dinko le seela mo mahlong, go gohlola le gantši go fetoga gwa letlalo go mmala wo purapura, kudukudu mo thoko ga ditsebe. E ka feletša ka lehu.

Dilo tše di hlolago

Maemo a lerole, digase tša mpholo go swana le amonia, go tonya, moya, themperetšha tša godimo tša go fetogafetoga, monola wo montši, go tlala le kgatelelo di ka bea dikolobe gare ga kotsi ya Porcine Respiratory Disease Complex.
Mo Afrika Borwa, maemo a amantšhwago le Coronavirus, Circovirus, Porcine Reproductive le Respiratory Syndrome. Pakteria, go ya ka Modern Pig Production, tšeo di ka bago gona ke Bordetella bronchiseptica, Pasteurella multocida, Haemophilus parasuis, Antinobaccilus pleuropneumoniae, Actinobaccillus suis and Actinobacillus equuli, Streptococcus suis and Mycoplasma hyopneumoniae, di tsebega gape bjalo ka Enzootic Pneumonia.
Paktheria ye nngwe le ye nngwe e na le serotypes sa go fapafapana seo se amago dikolobe ka dipeelano tša dika tša bolwetši le mengwaga dikolobe le kotsing kudu go malwetši. Dipathotšene di ka hlola malwetši ka bo tšona, eupša di ba kotsi ge di tšwelela le di dipathotšene tše dingwe.

Thibelo

Ka lebaka la maemo a tlhago a malwetši, Modern Pig Production e eletša balemi go rerišana le ngaka ya diphoofolo ka ga thibelo, taolo le kalafo. Taolo e tla thuša ka go thibela dikolobe tša go phela gabotse go ikopanya le tše na lego malwetši go fetetša malwetši, e ka se sengwe le se sengwe go tšwa go dikolobe tše dingwe tša go swana lediphoofolo tša ka ntlong, batho, diaparo tša go šoma.
Dikolobe swanetše go šutwa le go kopanywa ga nnyane ka moo go kgonegago le go bolokwa ka mengwaga ya go lekana go tloga pelegong, goba ge di fihla polaseng, go fihlela ge di tloga polaseng. Tshepedišo ya go tsena le go tšwa e tla thuša ka go hlwekiša lefelo pele ga dikolobe tše mpsha di tlišwa.
Hlweko ye botse le go hlwekišo ya dilo tša go nwa, bafepi ka kgafetšakgafetša, go tla thibela malwetši a fetelelwago go diphedinyana tše nnyane goba digase tša mpholo, go swana le amonia. Gammogo le tsenyomoya ye botse, se se tla thuša go netefatša boleng bja moya gabotse mo lefelo la tšweletšo.
Dikolobe di swanetše go ba ka gare ga mošaša go tšwa go maemo a boso a go fapafapana, ga di a swanela go tlala go swarwa gannyene ka moo go kgonegago go fokotša kgatelelo.
Tšhwaana e a hwetšagala go thibela malwetši a mangwe, eupša go kaone go rerišana le ngaka ya diphoofolo go šupa tšeo di lego bohlokwa mo lefelong la gago la tšweletšo. Go ntšha diboko kgafetšakgafetša go tla fokotša kotsi ya go fetelwa ke twatši ye e hlolwago ke diboko tše dulago mo dibeteng goba tše sepelago mo maswafo.
Diphetelelo tše dingwe di ka alafša ka dihlare, go eya ka diphedi tše di amegago. Thibelo, le ge go le bjalo, e dula e le sehlare se kaone.

Translated by Lebogang Sewela