Mathata a go hema a tlwaelegile mo dikolobeng tše tšweditšweng. Go ya ka mošupatsela ya South African Pork Producer’s Organisation (SAPPO), Pigs for Profit, go gohlola e ka ba ka lebaka la maemo a lerole, pneumonia, kudukudu mehuta ye e bakilwego ke pakteria ya Mycoplasma goba seboko sa Ascaris seo se gohlolwago gare ga maswafo. Go ethimola e ka ba ka lebaka la maemo a lerole goba malwetši a go fetela, ka atrophic rhinitis, bolwetši bja go senya.
©National Pork Board, USAPneumonia gantši e ama dikolobe tše golago le dikoloe tše nnyane. Go ya ka Pigs for Profit, bolwetši bja maswafo bja dipakteria goba twatši gantši di hlolwa ke go ruruga mo maswafong yeo e ka hlolwa ke lerole, maemo a boso a go tonya, didirišwa tša ka ntle, go swana le dijo goba dihlare, goba diphelakadingwe, go swana le diboko tše di dulago goba tše fetago mo maswafong.
Go ya ka mohuta wa bolwetši, pneumonia e ba kotsi go fetiša, e hloa mahu a mantši. Dika tša bolwetši di akaretša go gohlola, go hemela godimo, go omelela, go se nyake dijo, maemo a a fokolago, go gola bja go fokola, go fiša, go fetoga ga letlalo go mmala wo tala.
Dikolobe tše bolayago ke pneumonia, maswafo a tšona a tla ba le mmalwa wa go se tlwaelege le mmele o tla tšwa seela. Dikarolo tša maswafo di na le go tia ya go swana le sebete e be a nwelela, go ya ka Pigs for Profit.
Thibelo
Go thibela pneumonia, o swanetše go thibela motheo wo o e hlolago. Lefelo la tšweletšo swanetše go hlwekišwa, le se la ba lerole le go be le moya o tsenago. O swanetša go dira gore di sa tlala mo lefelong le tee le magato e swanetšego go tšewa go šireletša dikolobe go phefo le komelelo. Dikolobe e swanetše ntšhwa diboko ka mehla gomme di hwetše šireletšo go twatši ya (pathogen).
Go na le mehuta ye mengwe ya dikenti tša go swana le pneumonia, eupša Pigs for Profit e eletša gore di swanetše go dirišwa fela ge bothata bjo itšego bo bonwe polaseng ya gago. Kalafo ya anthipayothiki e ka nyakega ge e le gore go na le phetelelo. Ge o se na bo nnete, o ka botšiša teknešene ya maphelo a diphoofolo go hwetša keletšo.
Dika tša mathomo ke go ethimola, go hema le mamina, le go ethimola gantši madi. Go ka no ba le seela mo mahlong, se tšweletša sepatso sa khutlotharo mo khutlong ya leihlo. Dinko le goba ka mohlagare, di a kobega le go šošoba. Dikolobe tše nnyane di ka lahlegelwa ke kgahlego ya dijo, di ja gannyane gomme e be di sa gole ka tshwanelo. Bolwetši bjo gape bo ka feletša ka pneumonia le go bea dikolobe tše nnyane gare ga kotsi ya malwetši a mangwe.
Dikolobe tše tshadi di na le go se bontšhe maswao ao a rwelego pakteria, eupša difahlego tša tšona di na le go senyega.
Kalafo
Tikologo ya lerole, moya, moya wa go fokola, monola w aka fase digase tša mpholo, go swana le amomnia ka moka, di ka tlišetša dikolobe hlabolla ya Atrophic Rhinitis. Go ba le lefelo le hlwekilego, la tšweletšo le na lego moya go thuša go thibela bolwetši bjo. Go tlala go swanetše go efogwa ka ge se se oketša kotsi ya tlhabollo ya bolwetši.
Tšhireletšo ye botse e tla thuša gape, ka ge malwetši a mangwe a ka dira gore dikolobe tše ntši di be gare ga kotsi ya atrophic rhinitis. Dikolobe tša go lwala di ka alafša le dikolobe tše tshadi di ka hlabelwa go thibela bolwetši gore bo fetišetšwa go dikolobe tše nnyane.
Pneumonia
Go ya ka mohuta wa bolwetši, pneumonia e ba kotsi go fetiša, e hloa mahu a mantši. Dika tša bolwetši di akaretša go gohlola, go hemela godimo, go omelela, go se nyake dijo, maemo a a fokolago, go gola bja go fokola, go fiša, go fetoga ga letlalo go mmala wo tala.
Dikolobe tše bolayago ke pneumonia, maswafo a tšona a tla ba le mmalwa wa go se tlwaelege le mmele o tla tšwa seela. Dikarolo tša maswafo di na le go tia ya go swana le sebete e be a nwelela, go ya ka Pigs for Profit.
Thibelo
Go thibela pneumonia, o swanetše go thibela motheo wo o e hlolago. Lefelo la tšweletšo swanetše go hlwekišwa, le se la ba lerole le go be le moya o tsenago. O swanetša go dira gore di sa tlala mo lefelong le tee le magato e swanetšego go tšewa go šireletša dikolobe go phefo le komelelo. Dikolobe e swanetše ntšhwa diboko ka mehla gomme di hwetše šireletšo go twatši ya (pathogen).
Go na le mehuta ye mengwe ya dikenti tša go swana le pneumonia, eupša Pigs for Profit e eletša gore di swanetše go dirišwa fela ge bothata bjo itšego bo bonwe polaseng ya gago. Kalafo ya anthipayothiki e ka nyakega ge e le gore go na le phetelelo. Ge o se na bo nnete, o ka botšiša teknešene ya maphelo a diphoofolo go hwetša keletšo.
Atrophic Rhinitis
Tšwelopelo ya Atrophic Rhinitis ke bolwetši bja paktheria bjo bo senyago mothalo wa ka gare ga nko e be bo hlola go kobega bja mamina. Go ya ka The Pig Site progressive atrophic rhinitis e ama kudu dikolobe tše nnyane, tše golago le batšweletši.Dika tša mathomo ke go ethimola, go hema le mamina, le go ethimola gantši madi. Go ka no ba le seela mo mahlong, se tšweletša sepatso sa khutlotharo mo khutlong ya leihlo. Dinko le goba ka mohlagare, di a kobega le go šošoba. Dikolobe tše nnyane di ka lahlegelwa ke kgahlego ya dijo, di ja gannyane gomme e be di sa gole ka tshwanelo. Bolwetši bjo gape bo ka feletša ka pneumonia le go bea dikolobe tše nnyane gare ga kotsi ya malwetši a mangwe.
Dikolobe tše tshadi di na le go se bontšhe maswao ao a rwelego pakteria, eupša difahlego tša tšona di na le go senyega.
Kalafo
Tikologo ya lerole, moya, moya wa go fokola, monola w aka fase digase tša mpholo, go swana le amomnia ka moka, di ka tlišetša dikolobe hlabolla ya Atrophic Rhinitis. Go ba le lefelo le hlwekilego, la tšweletšo le na lego moya go thuša go thibela bolwetši bjo. Go tlala go swanetše go efogwa ka ge se se oketša kotsi ya tlhabollo ya bolwetši.
Tšhireletšo ye botse e tla thuša gape, ka ge malwetši a mangwe a ka dira gore dikolobe tše ntši di be gare ga kotsi ya atrophic rhinitis. Dikolobe tša go lwala di ka alafša le dikolobe tše tshadi di ka hlabelwa go thibela bolwetši gore bo fetišetšwa go dikolobe tše nnyane.