Pokobiti (Fagopyrum esculentum), goba (Fagopyrum esculentum Moench) ke sebjalo sa maemo a godimo, e bjalelwa tirišo ya peu ya yona go tloga kgale. E tumile kua China, Russia le mo dijong tša setšo tše dingwe tša Bohlabela bja Yuropa, pokobiti ga e amane le korong, le ge e le gore ka nako ye nngwe e tšewa bjalo ka ‘mabele’ le ge e le gore ga se bjang.
Pokobiti ya go hloka swikiri (Gluten-free) e lewa e le tala goba e ka apewa bjalo ka bogobe, goba e ka šilwa go dira folouru ya pokobiti goba go dira bjalwa. Matlakala a pokobiti a šomišwa go dira teye.
Go Godiša Pokobiti
Sebjalo se se na le dipeu tše nnyane le kotlo ya medu, pokobiti e rata seloto se lokilego, se tiilego sa go ba le kelelatšhila e botse ebile se kgona go kgotelela mehutahuta ya maemo a mmu. Sebjalo se šoma gabotse ka fase ga naetrotšene, mabu wa santa le wo nago le esiti gannyane go pH. Le ge go le bjalo, ge se ka bjalwa ka fase ga mmu wa monono se ka mela bokaone go feta mabele a mangwe.
Sebjalo se huetšwa dithemperetšha tša godimo tša selemo le tšhwaane, pšalo e swanetše go thoma ka morago ga ge tšhwaane ye kgolo e fetile, eupša pele ga dithemperetšha tša godimo tša selemo.
Monola o a nyakega ge go khukhuša - dibeke tše nne go ya go tše hlano ka morago ga pšalo. Phefo ye e omilego, pula ye kgolo, le komelelo mo nakong ye di ka hlola tahlego ya poelo.
Pokobiti e bjetšwego gabotse e tla kgona go fenya mengwang le disenyi ebile e ke se be le mathata a malwetši.
Pokobiti e mela mo dibekeng tše 10 - 12 ka morago ga pšalo. E na le bogolo ba go se laolege gape le bogodimo bja go mela ge bakafase bo šetše bo le gare ga peu. Puno (o swanetše go tšea tsepedišo nanya) e swanetše go fetša ge 75% ya dipeu di butšwitše. Poelo e ka ba go tloga go 1 100 go 1600 kg/hektare.
Pokobiti mo Tshepedišong ya Bolemi
Pokobiti gantši ga e lokelwe mo lenaneong la phetošopšalo ke lebaka la gore e šomiša diminerale kudu, kudu fosforo. Se se swanetše go elwa hloko ge o fertilizing dibjalo tše di latelago.
Ngaka Hans Kendal, agronomist ya North Dakota State University o eletša kgahlanong le go bjala pokobiti ka morago ga canola, mustard goba sonoplomo. O re, “Dibjalo tše di tšweletša ka go thaopa (mašaledi) dibjalo tšeo di sa laolega ge di gola".
Bjalo ka sebjalo se tala sa mmutele, pokobiti e na le mohola ka ge e tšweletša dibodi tše ntši tše omilego ka mo Amerika (USA), pokobiti e bohlokwa bjalo ka sebjalo sa šireletšago mmu.
Pokobiti le Dinose
Pokobiti e tšweleletša matšoba ao a gogago mehutahuta ya dikhunkhwane, e sego fela dibatana tša disenyi tše dingwe goba disenyi tšeo di lego gona mo polaseng, eupša le dinose. Pokobiti e na le maemo a fase a proteine (11%) e tšweletšago nectar ebile ke foraging ye botse ya dinose. Tšweletšo ya todi e ka ba magareng a 70 - 100 kg/hektare go 300kg/hektare ya pokobiti ya dikhalthiba tše di tšweletšago.
Pokobiti e dira bokaone ka cross-pollination le 2.5 hives/godimo ga hektare e šišinywago.
Translated by Lebogang Sewela