Di Num Nums di Yum Yum

© Marinda Louw
Num num ke sehlahla se dithupa tse hlabang, lekgasi le benyang le nang le dipalesa tse tshweu tse khanyang tsa dinaledi le monate o monate wa ditholwana tse kgubedu mme e hlaha dibakeng tse lebopong la lewatle profinseng ya KwaZulu-Natal ya Afrika Borwa.
Le macrocarpa ea Carissa, e boetse e bitswa palesa ya Natal, e kgolo num-num, grootnoemnoem (Afr.) Kapa amatungulu (Zulu) hayona e nyaneCarissa bispinosae tsejwang hape e le East African num num).C. bispinosake semela se senyenyane, se ntseng se hola empa ka ditholwana tse lekaneng ka ho ba monate, empa ka ditholwana tse nyenyane. Arabia num num (C. edulis) e boetse e hlahisa ditholoana tse nyenyane tse monate.

Carissae tswa ka lebitso la Seindia bakeng sa dimela tsa mofuta ona, le nang le ntho e bohloko le e chefo ka makgapetla a bitswang carrisin.'Bispinosa'e bolela dihlopha tse pedi mme e bua ka dikgahla tsa dimela. 'Num num' mohlomong e bolela molumo wa thabo ha o ja ditholwana tse monate tse nyane.

Num num e ile ya tsejwa Amerika ka bo 1880 moo e leng semela se tummeng sa mekgabiso California le Florida. Hamorao e ile ya tsebiswa dinaheng tse ding tse kang Iseraele, Puerto Rico, Philippines le India.

Ditholwana tsa Num num di na le mahlakore mme di ka ba ka boholo ho tloha ho tse 5 ho ya ho tse 5 ho latela mefuta e fapa-fapaneng. Tholwana ya yona ya ditholwana e ntsha bofubedu mme e ka kgethwa ho tloha ka Hlakubele ho ya ho Mphalane. Ha ho kgethwa le ho nkwa, ditholwana di tlosa mmala o mosweu wa latex (' lebese ').
Ditholwana tsa Num num di na le vithamine C e ngata, khalsiamo (Ca), magnesium (Mg) le phosphorus (P) le e phahameng ho pectin e tla thusa ho beha di pectin tse hlabang jwaloka fragola. Peo e bonolo e jewa ebile ha ya lokela ho lahlehelwa. Makgasi a semela a tlwaelehile ka ditholo ha ditshwene le dinonyana tse ding di thabela tholwana.

Tshebediso ya setso ya num num e kenyeletsa ho ja tholwana e ncha, empa le bakeng sa ho lokiswa ha jeme le di jellie. Metso e sebedisetswa ho phekola leino le leng ha batho ba Swazi ba sebedisa num num moketeng wa setso oo o feptjwang ho poho ho eketsa tshwaetso pele e bolawa ke bahlabani ba Swazi.
Mesebetsi ya morao-rao e tlwaelehile haholo. Di num num di monate ha di kopantswe le dikwepere kapa piere tsa bohobe, di eketsa tartness ho di chutney le di marmalade mme di ka pheha le ho omiswa hanyane pele di kwahetswe ka di muffin.

Num num e hlahiswa habonolo ho tloha ho peo, ho kgethwa kapa ho beha (ho beha ke ha e hlahisa metso ha e ntse e kgomaretse semela sa mme). Kwahela metsi a futhumetseng ho potlakisa tshebetso ya ho mela. Num num e ka nna ya qala ho hlahisa ditholwana ka mora dilemo tse pedi.
Semela se bohlale se dulang se le setala sa metsi se etsa dihlahla tse teteaneng mme se fumanwa dibakeng tsa mahaeng, dibakeng tse lebopong la lewatle kapa merung ya diprofinse tsohle Afrika Borwa ntle le Northern Cape e omeletseng.
Ho hola ka potlako di num num di etsa dimela tse ntle tsa mekgabiso kapa di ka lengwa ka dimithara tse 1 ho theha marako, empa di lokela ho bolokwa hore di dule di le sebopeho. Di kgetha mobu o lekaneng hantle o nang le manyoro a mangata mme di ka hola ka letsatsing kapa moriting o feletseng.
Di num num di na le komello e sa keneng mme di ka mamella moya wa letsoho le moya wa letswai, empa di na le serame se matla sa mariha le serame. Hangata e sebediswa dibakeng tsa sechaba tse kang meedi ya ditsela le dibaka tsa ho paka. Num num e boetse ke sefate se tummeng haholo sa bonsai.

Tlhaloso ya Bongaka

Boitsebiso ke ba merero ya thuto le boitsebiso feela mme e ka nna ya se ke ya nkwa e le keletso ya bongaka. Boitsebiso ha bo reretswe ho nkela keletso ya bongaka kapa phekolo e fanwang ke ditsebi tsa bophelo bo botle.

Translated by Bongani Matabane