Bajadi ba Di-Menghu

© National Mango Board

Bakeng sa sehwai sa menghu, ho kgetha mofuta wa menghu ho lema ho tla ipapisa le maemo a kang a lehodimo, nakong ya ho butswa (ho tloha ka nako ya menghu kapa ya pejana), boholo ba ditholwana le chai, boholo ba sefate le ho hanyetsa baktheria e ntsho le lefu le itseng.

Mohlala, mefuta e meng ya tlhaho e rata maemo a lehodimo a futhumetseng, a omileng, mme a ka tlwaela ho cheswa ke letsatsi. Tsena di kenyelletsa Sension le Keitt. Meroho e mamellang haholwanyane ke Tommy Atkins le Kent. Mathwasong a selemo ho isa bohareng ba mariha Afrika Borwa ke Tommy Atkins, Zill, Saber le Irwin. Dijalo tsa nakong e bohareng di kenyelletsa Kent, Shelley le Heidi, mme di menghu nako ya morao-rao ke Sension le Keitt.

Mefuta e ka sehloohong e lenngweng Western Cape ke Kent, Joa, Sension, Heidi, Tropica e ncha le Keitt. Mefuta e mecha e ntse e lekwa ke Lekgotla la dipatlisiso ya Temo (ARC). Ha o theha mefuta e mecha, hangata e hokellwa sethala se seng se ntse se hola. Saber ke sethala se sebediswang ka ho fetisisa Afrika Borwa.

Mathwasong a Bohareng ba Di-Menghu

Tommy Atkins ke sejalo sa pele se nang le oval e kgolo ya ho omella, ditholwana tse kgubedu tse lefifi tse nang le mmala o motala le o mosehla le letlalo le teteaneng. E na le nama e thata, e boreledi hape e na le tatso e bonolo. E na le bophelo bo botle ba sefuba. Semela sena se loketse dibaka tsohle tsa tlhahiso ebile se mamella baktheria e ntsho ho letheba le anthracnose.

Zill ke mofuta o mong wa pele wa temo ebile o na le ditholwana tse nyane ho isa bohareng. Zill e na le letlalo le letala bo nang le medumo e metala le e mesehla empa e fetoha mmala o mofubedu ha e butsoitse. Zill e na le tatso e ntle le nama e tiileng. Ditholwana ha di senyehe empa ha di bolokehe hantle.

Saber ke menghu wa faeba ya setso, e nyane ho isa bohareng ka boholo. Ke bosehla ka dikgahla tse kgubedu. Irwin e bohareng ho isa bohareng ba menghu o moholo o bopehileng jwalo ka ona. Ke mmala o mosehla ho mmala o mofubedu.

Dinako tsa Bohareng ba Selemo sa Di-Menghu

Kent ke bohareng ba menghu o moholo o motala o dulang o le tala leha o se o butswitse. E na le tatso e ntle haholo le nama e tiileng, e boreledi. Kent hangata e sebedisetswa ho omisa le lero.

Heidi ke menghu o moholo o pakeng tsa pelo e kgolo ya sebopeho sa tatso e ikgethang mofuta wa menghu.

Shelley ke molemi wa nako e bohareng ho tswa Iseraele. Ke ditholwana tse bopehileng jwaloka apole tse nang le nama e tiileng le tatso e bonolo, e tswekere.

Sehla sa Di-Menghu se Morao

©National Mango Board

Nako ya menghu Afrika Borwa e fela ka nako e nyane le Keitt e kgolo. Manghu ke fihla tekanyetso e nyane kapa e lekaneng ka botala bonang le bo perese le bokgubedu. E na le nama e tiileng, e se nang faeba le tatso e monate. Ke mofuta wa kgale wa temo o tlwahelehang ho bodisa le boleng ba ditaba tsa ka hare.

Keitt ke menghu o moholo o nang le dipeipi tse nyane mme o dula a le tala leha a se a butswitse. Keitt e ratwa haholo ditsong tsa Asia moo e sebediswang e le tholwana e tala (e sa butswang) le ho apole. Keitt ke sejalo se seholo sa kotulo se hlahisang ka kakaretso ya di tonne 30.

Translated by Sebongile Sonopo