Ka tlwaelo tšhomišo ka MaKhoi le bafaladi ba mathomong ba Kapa ba akaretše go hlwekiša mpa le go kaonafatša maikutlo le bjalo ka seitapološi. Gape e be naganwa le gore e thuša ka kgolo ya moriri, go thuba tlhankišišo le go tlogela maikutlo a asego botse.
Go swana le ‘rosemary’, sethokgwana sa kapoko sa Kapa se na le seabe sa go fa bophelo gomme se šoma bjalo ka thibela kgatelelo ya monagano yeo e tseneletšego, gape le maikutlo a go fokotša kgatelelo ya monagano, pelaelo le go šorofala.
Oli e efola bohloko bja digoba (digoba, go hema, tšhilego) mme e kgontšhago go emiša go tšwa madi. Dithoto tša yona tša thibela go senyega le go thibela twatši di šireletša mmele kgahlanong le malwetši. E šomišwa gape bjalo ka ntšha mpholo go tšwa mmeleng, go phekola go gohlola le mokhohlane go okobatša hlogo ya go opa. Go kgohlana le matlakala, sebjalo se ntsha monkgo o moswa wa ‘camphor’.
E gola kudu ka Namaqualand, Kapa Bodikela le Kapa Bohlaba. Matlakala a silibera a thuša go laetša letšatši, go fokotša themperetšha ya matlakala le moyafalo. Ye ke ye nngwe ya ditsela tša sebjalo eo e e dirago go boloka meetse ge e gola ka mabakeng a a omilego. Eriocephalus e rata letšatši ka moka le mebung ye e omišitšwego gabotse.