Phaeneapole ya Lili - Sehlare se se Tumilego sa Setšo

© Roger de la Harpe
Phaeneapole ya lili ya ponalo ye e sa tsebagalego ke sebjalo sa segwere sa go hlagelelela kudu se se swanago le phaeneapole ye tala ya go thunya. Ke ya setlogo ka Aforika Borwa matšoba a yona a serolane-botala a kukilwe ke dikotaneng tše di telele di dirwa ka tšhutlweng ya ‘matlakala’ a matala ka godimo.
Eucomis autumnalis gape e bitšwa krulkoppie (Seafrikanse) ubuhlungu becanti goba isithithibala esimathunz (ka Sethosa) le umathunga, ukhokho goba umakhandakantsele (ka Sezulu). Eucomis e ra eukomos ka Segerika- ‘ya go ba le moriri o mo botse’, mola autumnalis e ra go thunya le sehla sa go hloga ga dienywa.
Dinyakišišo ka Yunibesithing ya Natala di hweditše gore matlakala a dibjalo tše mapšha le digwere le ditsopolwa tša medu ya dibjalo tša kgale di laeditše tiragalo ya thibela thurugo, le maemo a oketšegago go ya mafelelong a sehla sa go mela. Se se tšwela pele go tlatšetša tšhomišo ya bobedi matlakala le digwere tša phaeneapole ya lili ka go alafa phišo le dihlabi tše di akaretšago thurugo.
Godimo ga moo, E. autumnalis ka mošunkwane wa tlaelo kudu o šomišwa go kalafong ya thobego ya ka morago ga puo ka Aforika Borwa.
Phaeneapole ya lili ya segwere ke ye nngwe ya dihlare tše di tumilego kudu tše di šomigwago ke dingaka tša setšo le puno ye e tšwelago pele e beile sebjalo ka tlase ga kotsi ya tšhošetšo ye kgolo le hwelele.
Dinyakišišo di bontšhitše gore palogare ya bogolo bja digwere tše di rekišwa e le dihlare di fokotšegile kudu magareng ga 1995 le 2001. Se ke seo go dumelwago gore ke taetšo ya tšhošetšo ye kgolo kudu.
Go na le mehuta ye lesome ya diphedi ka Borwa bja Aforika ka dinageng tša setlogo monola wa bjang, mabopong a dinoka le dithokgwa tša go tšwa Kapa Bohlabela go ya mafelo-godimong a Zimbabwe. Phatlalatšo ke kgogantšho (ge digwere di tlatšeletšwe), peu goba dikotana tša matlakala. Ke sebjalo sa serapa se se tšweletšo, phaeneapole ya lili gantšhi e bjalwa ka bontšhi ka maswikeng moo e ka kgotlelelago mabu a fokolago le pula ya marega, eupša e ka šoma gabotse ka mabung a humilego.

Molaetša wa Temoša Kalafong

Tshedimošo ke ya mabaka a tša thuto le tša tshedimošo fela gomme e ka se hlathollwe bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo ga se ya go ikemišetša go tloša keletšo ya kalafo ye e abiwago ke bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lawrence Ndou