Mokgwa wa go Lema, go Beakanya mmu le go Lema ka Motšhene

Go Beakanya Mmu

©Roger de la Harpe
Tlhalošo ya nnete ya go lema e šupa peakanyo ya mmu yo o swanetšego go bjalwa go ona. Se se akaretša go lema, go lema ka motšhene goba go lema. Tše di ka dirwa ka seatla (ka garafo) goba tirišo ya semotšhene, ka dirišwa tše bontšhetšwego mo tlase. Go lema mmu gape go laetša peakanyo ya mpete ya dipeu le peakanyo godimo gwa 20 go ya go 30 cm go laetša mmu wa ka godimo.

Go Lema

©Roger de la Harpe
Go lema ke go hlakahlakanya goba go fetolwa ga mmu go ya fase. Se se theilwe godimo ga dibjalo tše di tlo bjalwago, botebo bja sebjalo ke go mela ga medu bja sona le tlhago ya popego ya mmu. Go lema ga mmu gantši go dirwa ge eba go na le mapheko mo mmu ao a šitišago tšwelopele ya medu le kelelatšhila.
Ge mmu o ka lengwa ka semotšhene e tlemolla kgohlagano ya mmu. Ge e le gore monontšha, monontšha, manyoro a tlhago, mmutedi goba kalaka di swanetše go kopanywa ka gare ga medu mmu ya go phethwa ke go lema ga mmu. Ka tlwaelo se dirwa go botebong bja gare ga 30 le 100 cm.

Go Lema ka Motšhene

©Roger de la Harpe
Go na le mehuta ye mmalwa ya go lema ka motšhene eupša ye tlwaelegilego ke dišireletšapapetla, spike le spring tooth harrows. Harrow ke setlabela se šomišwago ke balemi go beakanya le go lokiša seloto sa go bjala peu go bjala dibjalwana tše nanana. Harrow e dirišwa go pšhatla mmu le mengwang goba mašaledi a dibjalo ka godimo ga mmugodimong.

Se se hlola gape popego ya mmu wa godimo wa go swana, se se dira gore go be bonolo gore dipeu tše mpsha di mele ga go gola.

Translated by Lebogang Sewela