Mehola le Ditlhohlo tša Dibjalo tša Dijo tša Setšo tša Afrika Borwa

© Bernard Dupont
Indigenous fruit like marula are wild-harvested and can provide both nutrients as well as income.

Mehola ya Dibjalo tša Dijo tša Setšo tša Afrika Borwa

Dibjalo tša maatla, di kaone ka nako ya phetogo ya klaemete. E fa kgatho ya tšhireletšo ye telele ya dijo. E thuša go tiiša bohwa bja setšo le ditiro. Seširo kgahlanong le bohloki mo dinagamagaeng mo nakong ya komelelo le palelwa ya dibjalo tše dingwe.
Kabo e bohlokwa ya micronutrients mo dintlong tša dinagamagaeng. Monyetla wa bokgoni bja papatšo ya ditšweletšwa tše mpsha - go swana le mabele a difihlolo. E kafa ditseno tša tlaleletšo go ditšhaba tša dinagamagaeng moo mehlare ya dikenywa e lego e mentši.

Mathata ao a Lebanego Lefapha la Dijo tša Setšo

Tlhaelo ya peu le didirišwa tša phatlatšo. Phokotšego ya tšhomišo ya dibjalo ye e hlolago fokotšo ya tšweletšo ya dibjalo tše.
Bontši bja dijo tša setšo di e ka jewa di sa fetolwa. Se ke baka la tlhaelo ya ditheknolotši. tša maleba tša tshepetšo ya dijo. Ka ntle le mohola wa phepo ya tlhago le ekonomi ya Afrika Borwa le dibjalo tša dijo, ke tše mmalwa fela tše ilego tša rekišwa. Tlhokego ya tšwetšopele ya dibjalo tše ke ye nngwe ya lebaka gore gobaneng dijo tša dibjalo tše di sedi tsene mmarakeng wa kgwebišano.
Bontšhi bja dibjalo tša setlogo di sa bunea ka mokgwa wa tlhago. Se se ka feletša se bolaya mehuta, kudukudu ka lebaka la go se be le šireletšo le babalelo ya dibjalo.

Translated by Lebogang Sewela