Molemo le Diphepetso tsa Dijalo tsa Dijo tsa Selehae tsa Afrika Borwa

© Bernard Dupont
Indigenous fruit like marula are wild-harvested and can provide both nutrients as well as income.

Molemo wa Dijalo tsa Dijo tsa Selehae

Dijalo tse ngata tse matla, e molemo e loketse nako ya maemo a lehodimo a fetohang. E fana ka nako e telele ya kgetho ya polokeho ya dijo. E thusa ho boloka setso le boithapollo. E lwana kgahlano le bofuma mahaeng nakong ya komello le ho se senetse hantle ha dijalo.
E fana ka mefuta ya dikwetla e hlokahalang mapeng. Bokgoni ba menyetla ya thekiso dihlahisweng tse ntjha, jwalo ka dijo tsa koro tsa hoseng. E ka fana ka koketso ya lekeno bakeng sa setjhaba moosefate sa tholwana e hlaha di tlohetsweng feela.

Diphepetso tse Tobileng Lefapha la Dijo tsa Selehae

Kgahello ya peo le ho ikatisa ha ditho tse ding. Ho fokotseha ha tshebediso ya dijalo tsa selehae e entseng hore tlhahiso ya sejalo e fokotsehe.
Boholo ba dijalo tsa selehae di sebediswa di sa sebetswa. Sena ke ka lebaka la kgahello teknoloji ya ho di sebetsa. Ntle le dikwetla mmoho le boleng ba thekiso dimela tsa selehae Afrika Borwa, tse nyane di ile tsa rekiswa. Kgahello ya ntshetso pele ya dijalo tsena e etswa ke lebaka le le leng dijo tsa dijalo ha di so kene thekisong.
Boholo ba dijalo tsa selehae di ntse di kotulwa ka bohlaha ho tswa tlhahong. Sena se qetella se lebisa ho feleng ha mefuta haholo ka lebaka boikgathatso ba ho sireletsa le baballasemela sena.

Translated by Sebongile Sonopo