Polokelo ya Dinotsi Bakeng sa Balemi ba Dinotsi ba Batjha

©Ivan Leroy Brown, Beegin
Ha ho qala ho nwa dinotsi mohomi e mocha wa dinotsi o hloka peo. Monwana ke moo dinotsi di tla phela teng, ho phahamisa dinotsi tse ncha, ho boloka mofumahadi wa lehe le behetsweng le ho hlahisa mahe a dinotsi le dintho tse ding bakeng sa fepa. Dikolone tsa dinotsi di tla boela di tsamaiswe (monga tsona) ho tloha polasing e nngwe ho ya ho e nngwe bakeng sa merero ya ho tsamaisa peo.

O ka qala ka sefuba se sebedisitsweng, iketsetsa mokobe kapa o reke metswako e hlephileng mme e bokelle (mosebetsi o moholo). Molemo ka ho fetisisa ke ho reka peo e ncha. Boholo ba dinotsi ba Afrika Borwa ba sebedisa dipeo tsa Langstroth, tse entsweng ka lehong la phaene.
Dipeo tsa morao tjena di entswe ka lepolanka la marine, e leng nako e telele ho feta lepolanka e tlwaelehileng. Di-haeve tsa polasetiki le dihlopha tsa polasetiki ke mekgwa e meng ya ho kgetha ha di ntse di tshwarella haholo. Majwe a polasetiki a entswe hantle empa a theko e boima

Polokelo ya Dinotshi Sebedisitsweng

Ho reka majwe a dinotsi kapa a sebediswang ka nakoana ho ka nna ha kenyelletsa mafu ho kolone ya hao mme kahoo ho hlokahala hore o senya monobo o sebedisitsweng. Disebediswa tse sebediswang ke monwana di ka phekolwa ka dikhemikhale tse senyang tse kang hypochloride le esiti kapa tse ka hlahlatswa kapa tsa hlaselwa. Afrika Borwa mahae ohle a radiswa kapa a kenngwa ka boka la mocheso o chesang haholo ba Waksol kapa parafine ho sireletsa patsi. Hlokomela ditlhahiso ha o sebedisa Waksol ho e meng. Mohlomong o botse tataiso ya hao ya ho boloka dinotsi sebakeng sa heno.

Na ebe Polokelo ya Dinotshi e Nepahetse bakeng sa ba Qalang?

Monyatsi wa dinotsi o na le kamore ya mokudi ka tlaase mme o na le diforeimi tse 10 tsa lepolanka ka kamoreng. Moralo o mong le o mong o na le moqhaka wa boka o monyenyane ho thusa dinotsi ho qala ho haha ​​letlapa la boka.

Ka hodima kamore ya mokudi, o eketsa kamore e ntle (e nang le sekwahelo ka hodimo) e kenyelletsang diforeimi tse 10 le moqhaka o monyane wa boka. O ka ba le kamore tse tharo le tse hlano ka motswako. Mahe a dinotsi a kotulwa ho tswa diforeimong tsena tse kgolo.

E le hore o thibele mofumahadi wa dinotsi ho beha mahe ka hodimo dimo, o ka beha mofumahadi ya sa keng a lekanngwa (polasetiki kapa tshepe) pakeng tsa bana ba moroetsana le dikamore tse ntle. Dinotsi tsa basebetsi - tse nyenyane ho feta mofumahadi - di ka tsamaya habonolo pakeng tsa di-keche.

Ka dinako tse ding maraba a peo e phofo a sebediswa monyako wa mahae. Metsu ena e tlisa peo e phofo ho tloha dinaheng ha e kgutlela. Peo e phofshwana ena e lokela ho bokellwa letsatsi le letsatsi le leqhwa hore e sebediswe hamorao e le phepo e phahameng ya diprotheine bakeng sa mofumahadi le nakong ya kgaello ya dijo. Hase dihwai tsohle tsa dinotsi tse dumellanang le tshebediso ya maraba a pepo. Ba bang ba ikutlwa eka e dieha ho bokella lero le ho tsamaya ha dinotsi monwaneng.

Ho kgothaletswa hore o behe haeve ya hao setulong kapa diteneng - hafeela e le fatshe. Hase feela ho bonolo ka morao ha o ntse o sebetsana le haeve, empa hape ho tla thusa ho thibela ditlhaselo tse tswang ho dikokoanyana tse fofang le ditweba. Khamphani ya thepa ya dinotsi e kgothalletsa ho hlaisa oli ya kgale ho setene kapa ditene ho thibela dikokoanyana ho hlasela monwana le ho se behe mehaho marulelong. Boloka mahloba a moriti wa 60% nakong ya lehlabula.

Ebe o ka reka Polokelo ya Dinotshi kae?

Dipatlisiso moo disebediswa tsa boleng bo phahameng le disebediswa tsa dikgomo di ka rekwang kapa di kopanela le mokgatlo wa sebaka seo o ka fanang ka keletso mabapi le ho reka mahae. Hape, o ka kgona ho reka manyepe ho ba nang le phihlelo ya dinotsi. Ho phaella moo, keletso eya bona le keletso ya bona ke tsa bohlokwa ho ba qalang. Reka manyepe le disebediswa tse ding tsa dinotsi tse tswang dihlahiswa tse ngata tsa dinotsi le dikhamphani tsa temo tse ka fumanwang Afrika Borwa.

Translated by Bongani Matabane