Mobu o Phetseng Hantle ka Temo ya Tlhokomelo

© Marinda Louw
Ho hodisa tsebo ka bohlokwa ba mobu o phetseng hantle, ho entse hore balemi ba ntseng ba eketseha ba sebedise mekgwa ya temo ya tlhokomelo. Mokgwa ona o hahilwe hodima ditshiya tse tharo, e leng bonyane dihlahiswa tsa mobu, dijalo tse kwahelang le ho potoloha dijalo.

Tillage e Fokolang

Tlhokomelo kapa tillage e fokolang e ile ya hlahiswa USA ka tekanyo e kgolo ho pota-pota dilemong tsa bo 1970 mme ho tloha moo ho hasana dinaheng tse ding, ho akarelletsa le Afrika Borwa. Ka mobu o tlwaelehileng, mobung o ka lengwa, wa kwalwa kapa o hahola, o sitisang mobu wa mobu le ho feta ha nako e ntse e ya ho senyeha ha mobu le kgoholeho ya mobu. E boetse e na le tshusumetso e mpe hodima metsi a mobu a nang le matla a mobu mme e amahanngwa le timetso ya mefuta e molemo ya mobu.

Ka ho lema mobu, mobu o kgathatseha ka hohle kamoo ho ka kgonehang. Nakong ya ho lema, tlhokomelo e ikgethang ya temo kapa disk ya dimela e tla qhoma kapa e kgaole mobu ka mela ya temo ho ya boima bo hlokahalang. Ho lema le manyoro ho ka boela ha etswa ka nako e le nngwe.
E le ho qoba ho tsollwa ha mobu, dihwai tse nang le tlhokomelo e matla di tla nka bohato bo eketsehileng mme di sebedise thekenoloji ya GPS ho tiisa hore dihlahiswa tsohle tse sebediswang nakong ya tlhahiso, selemo le selemo, di dula di tsamaya ka tsela e tshwanang naheng eo. Mofuta o mong kapa o se nang mobu ke mofuta o fetisisang wa mobu o fokolang, moo moqhetso o moqotetsane o entsweng ka mobu o mongata mobung moo ho behwang peo le manyoro.

Kwahela Dijalo

©Francois Viljoen
Dihwai tsa nakong e fetileng di ka nna tsa chesa dinaha ka mora kotulo ya ho tlosa mofoka. Dihwai tsa tlhokomelo ha di chese dinaha tsa tsona, empa di siya masimo a dijalo naheng, e leng mokgwa o bolelwang e le ditlhaka. Ho boloka dintho tse ngata ho na le melemo e sa tshwaneng. Ho ka nna:
Moya wa buffer le metsi kgoholeho ya mobu
Ho eketseha ha metsi ho kgukgunelwa le metsi a tshwere bokgoni ba mobu.
Ho fokotsa mouwane.
Ho eketsa taba manyoro kamobu.
Sireletsa dibopuwa tsa mobu maemong a feteletseng a lehodimo.
Sebeletsa sebaka sa boldulo le dijo bakeng sa dibopuwa tse molemo.

Phetoho ya Dijalo

Ho ena le hoo ya di mono-cropping, moo dijalo tse jwalo di lenngweng selemo le selemo sebakeng se le seng, dihwai tsa polokelo ya dijalo di tlwaela ho potoloha dijalo. Di tla hlahloba dimela tse fapaneng tse loketseng tlhahiso tlasa tikoloho ya tlhahiso ya tsona ebe jwale di fetola dijalo tsena tse ding le tse ding.
Ka mohlala, karolong e ka Bophirimela ya Kapa, ​​dijalo tse kang koro, canola, harese, lupini, meriana le lesere ke mehlala ya dijalo tse ka kenngwa tsamaisong ya ho potoloha. Senotlolo ke ho se jala dijalo tsa selemo le selemo ho tswa ho lelapa le le leng naheng e le nngwe ka dilemo tse fetang tse pedi. Tsamaiso ya ho potoloha ha ya lokela ho kgaolwa ka majwe, empa ho ena le hoo e lokela ho nkwa e le thuso ya tsamaiso. Dihwai di ka di fetola ha ho hlokahala, ka mohlala ha bothata ba mahola kapa lefu bo hlaha.
Sepheo sa ho potoloha ha dijalo ke ho qhaqha dikgwedi tsa mafu tse amanang le mono-cropping. Dikokwana-hloko le malwetse a amanang le dijalo tse kgethehileng, ka hona haeba o lema dijalo tsena feela di tla fella ka ho haha ​​dikokwana-hloko tsena. Ka ho lema ntho e nngwe, dikokwana-hloko tsena di tla kgomarelwa ntle ho mohlodi wa dijo, e leng se tla fella ka ho fokotseha ha tsona.
Dijalo di boetse di dumella dihwai hore di sebedise mefuta e fapaneng ya dikokwana-hloko ho boloka mathata a mofoka a hlahloba, e leng se thusang ho thibela tswelo-pele ya ho hanyetsa dimela. Mefuta e mengata ya dimela tse tshwanang, e ke ke ya sebediswa ha koro e lenngwe ha e tla senya koro. Leha ho le jwalo, balemi ba ka sebedisa dimela tsena tsa jwang ha dimela di lema. Hoa tshwana le ho atolosa dikokwana-hloko. E ke ke ya sebediswa dijalo tse ngata, empa di ka sebediswa nakong ya tlhahiso ya koro. Ha o sebedisa meriana e bolayang dimela kamehla o latela ditaelo mme o fetola dihlahiswa tse nang le mefuta e sa tshwaneng e sebetsang ho thibela phepo ya dimela.

Translated by Bongani Matabane