Ho Rua Podi ya Lebese Afrika Borwa

©Marinda Louw
Dipodi di etsa hantle hoo e batlang e le dibaka tsohle, kaha serame se feteletseng kapa mocheso o di sitisa hampe. Dipodi tsa Milch (dipodi tsa lebese) di na le molemo ho feta dikgomo, kaha di ka bolokwa dijong tse futsanehileng moo dikgomo tsa lebese di ke keng tsa bolokwa joalo ka moruo. Lebese la dipodi le sebediswa ke batho haholo-holo masea a kudiswang ke lebese la kgomo. Leha ho le jwalo, le ka tlaasana ho acid e folic. Le boetse le bitswa vithamine B9, folic acid e hlokahalang bakeng sa ho etswa ha disele tse kgubedu tsa madi, kgolo ya sele, le bophelo ba boko. Lebese la dipodi le na le diprotheine le diminerale ho feta lebese la kgomo.
Lebese la dipodi le ka ba le tatso e itseng ka lebaka la ho se tshwane ha mefuta ya mafura a lebejane, e leng se fanang ka lero le lebejane le tatso e bonolo. Lebese la dipodi le ka ba le tatso e matla nakong ya ho ikatisa.

Podi ya Lebese e Hlahisa

©SA Milch Goat Breeders Society
Ntho ya bohlokwa eo o ka e nahanang ha o kgetha podi ke: o tla fumana hokae podi e latelang? Haeba baahi ba mefuta e itseng e menyane, jwale ho na le kotsi e kgolo ya hore o kgetha e amanang haholo le diphoofolo tseo o seng o ntse o ena le tsona. Sena se ka lebisa ho nyadisana ha mefuta e batlang e tshwana.
Dihlahiswa tse nne tsa bohlokwa tsa dipodi tsa lebese Afrika Borwa ke:
Saanen (e tshweu). Ena ke mefuta e ratwang ka ho fetisisa ya dipodi tsa lebese lefatsheng.
Toggenburg (e Bosootho bo thokwa)
British Alpine (e ntsho)
Bunte Deutsche Edelziege (BDE) - mebala e fapa-fapaneng empa e ena le moqhaka o lefifi ho tloha hloohong ho ya mohatleng

©Marinda Louw
Saanen e tshweu ke phoofolo e itekanetseng ho isa ho e kgolo, e leng e amohelehang letsatsing le thata la Afrika mme e ka hlaha carcinomas (kankere) ya matswela a yona. Di tshwaneleha ka ho fetisisa dibakeng tse phodileng mme di hloka moriti. Di Saanen di na le dikgahla tse ngata tse nang le lebese (2.2 kg / ka letsatsi), le hoja marothodi a mafura a botoro (3.1 - 3,8%) a atisa ho theoha ho feta mefuta e meng. Di loketse dihlahisweng tsa lebese tsa kgwebo.

©Marinda Louw
Toggenburg e sootho ene e kenngwa Switzerland ho tloha qalong ya lekgolo la bo 20 la dilemo mme ke ya kgale ka ho fetisisa ya dipodi. Toggenburg e tiile, mahareng-boholo bo lekaneng phoofolo le moriri o bonolo o motle. Diphooko di na le ditedu tse kgolo. Hlahiso ya lebese la Toggenburg ke hoo e ka bang 2.0 kg / ka letsatsi le marothodi a mafura a botoro a mangata a 3.2 - 3.7%. Ha di tshwanelehe maemong a tropike mme di kgetha maemo a lehodimo a phodileng.

©Marinda Louw
Podi ya lebese e kgolo ya maoto a matelele ya British Alpine ke phoofolo e hlollang - e matshwao a bontsho le bosweu, mme seaparo se ya benya (tse tshehadi). Diphoofolo tse robong - tse tshehadi tse tsheletseng le tse tona tse tharo di ne tsa romelwa UK ho tloha pakeng tsa 1924 le 1936. Dipodi tsa British Alpine ke bahlahisi ba lebese - 2.0 kg / ka letsatsi. Di boetse di na le botle bo botle ba mariha le nako e telele ya tlhahiso ya lebese. Dihlahiswa tsa mafura a botoro ke 3.2 - 3.8%. Di kgetha maemo a bobebe ebile a seng mongobo haholo.

©Heinrich Hacker of Fränkisches Freilandmuseum Fladungen
Bunte deutsche Edelziege (BDE) ke podi e kgolo e matla ka mebala e fapa-fapaneng. E ka tsamaya hantle haholo mme ke phoofolo e nonneng e phelang nako e telele e hanyetsanang haholo le lefu. BDE e rorisa bakeng sa lebese la lona le monate le ka ho mamella maemo a thata.

Ho Reka Podi

©Marinda Louw
Podi e seng e ena le potsanyane kapa ho feta e tla be e bontshitse bokgoni ba yona - e lokela ho ba mme ya molemo mme a kgone ho hlahisa lebese le phahameng. Hlahloba boima ba hae (bakeng sa dilemo tsa hae), matla a menoto le maoto, meno hammoho le sebopeho le bophelo bo botle ba lebese. E lokela ho kenngwa ka thata, ntle le dikarolo tse sa tlwaelehang kapa tse thata tse ka ba bopaki ba tshwaetso e fetileng.
Tse tona di lokela ho ba matla, di phetse hantle mmeleng le tse hodileng hantle. Tse tona tse ntshitsweng manaka dia amoheleha.
Palo ya diphoofolo tse rekilweng e itshetlehile ka mohlape oo rapolasi a batlang ho o theha, chelete e fumanehang, boholo ba mmaraka oo o lakatsang ho o fa le palo ya ho ikatisa ha dipodi.

Translated by Bongani Matabane