Pšalo ya Tapola

© Louise Brodie

Phatlalatšo

Phatlalatšo e diriwa ka peu ya matapola goba dimodu.

Mokgwa wa go Bjala

Sebjalo se ka dirwa ka diatla goba metšhene. Bjala peu ya matapola goba dimodu ka go lekana 150mm go ya fase. Ge dibjalo di godile go fihla 25 goba 30 cm ka botelele, dibjalo di ka ripiwa go šireletša kutu ka letšatši le dimodu go disenyi tša mobung.
Go menwa (Ridging) ge mmu e le gore mobu wo dikologong ya sebjalo sa tapola ye nnyane o šomišwa go aga mopopotlo goba go nona fao dimodu e ka golago. Se se ka dirwa ka mokgwa wa semotšhene goba ka diatla.

Katologanyo

Dibjalo di swanetše go ba le katologanyo ya go lekana 30 go fihla 20 ka direi tše di 80 go fihla 100 cm ka ntle.

Nako ya go Bjala

Mo mafelong a se nago sefako, matapola a ka bjalwa go tloga mathomong a kgwedi ya June mo ngwageng wo o latelago. Mafelong a goba le sefako e ba gona go o swanetše go bjala go ya mathomong a Desemere dikgwedi tša Agostose go ka Janaware

Nako ya go Gola

Go tloga 110 go fihla 150 ya pšalo

Nontšho

Ka nako ya pšalo diriša dikilogramo tše 1000 ya 2:3:4 (30). Tšhaša mo direi tša dibjalo. Dibeke tše di selelago morago ga pšalo go dira dikgopelo tša Mešomo ye 500 kg ya LAN. Go na le manyoro ye botse kudu ye dirago matapola gabotse kudu.

Nošetšo

Mobu o swanetše go ba le monola e sego gore e thape ka nako ya pšalo. O nošetše gabedi ka beke, o bea fase magareng ga 30 le 40 mm ya go nošetša ka beke. Ge dithemperetšha di le godimo e be mobu wa sehlaba o oma ka lebelo; se se ka ba 60mm ka beke ka maboo a nošetšo. Thoma go fokotša go nošetša ge dibjalo di thoma go hwa kgaušwi le puno

Translated by Lebogang Sewela