Morula ke Meetšefatši wa Letlalo wa go Huma ka Oli

Morula ke mohlare wa ditirišo tša go fapafapana (Sclerocarya birrea) o ile wa phatlaletšwa ka Afrika ka moka ka lebaka la go huduga gomme ka setlogo ke wa ka Borwa bja Aforika (Aforika Borwa, Botswana, Zimbabwe, Swaziland, Namibia, Angola), Bohlabela bja Aforika (Niger, Gambia, Democratic Republic of Congo) gammogo le Zambia, Sudan, Ethiopia, Kenya, Tanzania (go akaretša le Zanzibar). O tsebišitšwe ka Mauritius, Reunion e bile o bjalwa ka Israele, Australia le India. Morula e huetšwa ke tšhwaane, o amantšhwa kudu mabung a go fokola gomme o rata dilete tša go oma tša Aforika Borwa tša go fiša kudu se se bonalago ke Mpumalanga le go dikologa ka Phalaborwa ka profenseng ya Limpopo.
Mohlare o ka buna ditone tša go fihla tše tharo ka dienywa tša bogolo bja go swana le poreimi tša monkgo o monate. Seenywa sa go butšwa botse se na le letlalo la seetša sa boserolane, le bošweu, mokgopa wa matute le tatso ya thaphenthaene. Seenywa, ikoko, lekwamati, matlakala le kutu di a šomišwa.
Mohlare wa morula o ka bjalwa gabonolo ka peu (e inetšwe bošigo ka moka ka meetseng a go ba borutho), eupša gape le ka dikalana goba ka bjalollo. (Bjalollo ke lehlogedi goba karolo ya godimo e hlakantšhitšwe le medu kota gore e gole mmogo). Seenywa se thoma go wa mehlareng ka Dibokwana le Hlakola, morago ga fao se butšwetša fase (Hlakola go ya Moranang). Dienywa di topiwa go tšwa fase, Di hlatšwa ka diatla, I a kgepholwa le go thubiwa.
Seenywa sa Morula se a gomme sa šomišwa ka dinong (matute, bjala le go biri) gomme di na le bithamini ya C ya go feta makga a mane a matute a namune – digrama tše 100 tša dienywa tša morula di tla le 194 mg wa bithamini ya C. Matlalo a ka šomišwa go dira sesepe, segomaretši goba atšha. Matlakala a Morula a maleba go fepa diruiwa, lekwamati le šomišwa go dira se sefammala sa bo tsothwa gomme kota e dira dipetlo tše botse.
Dikoko (gantšhi di a bešwa goome tša lewa) bogareng bja dikoko goba peu ye e nago le oli e ka bago 65%, phahlo ya boleng bja godimo. Batitiyeli ba lahla bontšhi bja dikoko goba go di fiša bjalo ka makhura ka lebaka la gore go pšatla dikoko go ntšha bogare bja tšona bo senya nako. Boramahlale ka Everpix ba tšweleditše tshepedišo ya dikgato tše mmalwa tša go pšatla dikoko tša morula go fihlelelwa oli ya morula.
Oli ye e humilego diesete tša makhura tše bohlokwa le popego ye botse ya molekhule ke senotlelo go tšhomo ya yona bjalo ka mošireletši wa meetsefatšo ya letlalo go e dira gore e ye e nyakegago mehuteng ya letlalo ka moka kudukudu go tšofala le letlalo la go ba le phepo ye fase. Oli ya Morula e godimo ka bithamini ya C le E le go huma ka diesete tša ya go retela ka botee yeo e dirago gore oli ye e tiilego gabotse le go lwantšha oksiteišene kudu. Oli ya bogareng e humilego e na le ‘ntlha ya go thelela’ ya makgonthe ya go e dira oli ya maleba ya go šidila.

Molaetša wa Temoša Kalafong

Tshedimošo ke ya mabaka a tša thuto le tša tshedimošo fela gomme e ka se hlathollwe bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo ga se ya go ikemišetša go tloša keletšo ya kalafo ye e abiwago ke bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lawrence Ndou