Malwetši a ka Mehla le Mathata ka ga Dipudi

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Malwetši le mathata a tša maphelo go dipudi ga a hlole fela ke mehuta ye e fapafapanego ya diphedinyana tše nnyane (divirase, dipaktheria, goba diprotosoa (lungworm), eupša gape le go hloka phepo. Go fa mohlala, go hloka phepo go hlola go ntšha mpa go dipudi.
Mathata a dipudi ao a akaretšego dišo, ke abscesses/dišo, dišo tša maoto le orf. Malwetši a mangwe a ka hlola malwetši a mangwe, go fa mohlala, orf. le mastitis. Bana ba dipudi ba ka fetetša orf go tšwa go molomo ya bona go matswele a mme ya bona. Tše di kgauswi le go hlabolla mastitis.
Malwetši a mangwe a ka bontšha dika tše di swanago; dipudi tše di nago tetanus, bluetongue le heartwater ka moka di bontšha dika tša letšhoga go swana le go kopa mebele ya bona. Mola letšhologo le tlwaelegile bjalo ka seka sa coccidiosis gammogo le tlhaselo ya diboko. Ka fao go bohlokwa go kgona go pharologanya le go lemoga dika tša malwetši a dipudi.
Malwetši a mangwe a ka thibelwa ka thibelo ya go swana le pulpy ya pshio le tetanus le tlhabelo ya maleba e ka thibela malwetši a mangwe a dipudi le disenyi tše dingwe tša kgolo. Botšiša ngaka ya diphoofolo goba teknešene ya tlhokomelo ya maphelo a diphoofolo.

Abortion

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Abortion ya foetus e ka hlolwa ke tlala ya doe goba ke diphedi tša go swana le Chlamydia (kalafo: vaccinate) goba Coxiella (kalafo: taolo). Go thibela abortion, netefatša gore dipudi tše di ithwelego ga di ja le proteine le enetši tše di lekanetšego. Kgopela moabi a furu goba ngaka ya diphoofolo keletšo.

Abscess

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Dišo, ka tlwaelo di bonwa bjalo ka sebopego sa nkgokolo, bohloko le bohloko ge di swarwa. Dišo di hlolwa ge pakteria e tsena gare ga ntho. Dišo di swanetše go hlwekišwa le go bolaya ditwatši ka didirišwa tša go hlwekiša. Latela se ka thušwa ya anthipayothiki.

Foot Abscess

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Dišo tša maoto di hlolwa ke pakteria ye tsenago ka gare ga dintho tše nnyane tša (go swana le go loma) mo maotong. Dišo tša maoto, ka tlwaelo di lemogwa ka go golofala ga dipudi le bohloko le go ruruga ga maoto. Dikalafo tša dišo tša maoto di akaretša kalafo ya anthipayothiki le oxytetracycline, tick dips le go tipa maoto.

Orf

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Orf (goba dišo tša molomo) ke kotsi ya phetetšo ya letlalo le mucous membranes (mahlo, molomo dinko le matswele) a dinku le dipudi. Orf e ka fetelela go batho. Boloka diphoofolo tša orf kgole le mohlape gomme o fodiše letlalo ka vaseline (apara ditlelafo) goba sefothedi sa anthipayothiki. Ge hlabela go ka thibela orf go fetelela go mohlape ka moka.

Mastitis

©Fir0021
Mastitis ke bohloko bjo bogolo bja mokaka. Dika di akaretša, phišo, kgatelelo ya mogopolo, phokotšo ya dijo, le go se dumelele bana go nyanya. Mokaka o tla ba hubedu e be o ruruga le maswi a tla ba a masese, a n le meetse goba madi le mahuto.
Dra meetse a go fiša ka gare ga lebotlela ka toula ya go tonya ka metsotso ye 5 - 10 ka thušo ya tšhwaana ya anthipayothiki ka gare ga digoba. Fepa bana a bomme bja mastitis ka maswi a hlwekilego go thibela go tlala.
O se hlakanye maswi a mastitis le maswi a hlekilego.

Pneumonia

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Pneumonia e hlolwa ke dipaktheria e bitšwago Pasteurella le Mannheimia gomme di hlaga ge dinku di le tlase ga kgatelel - maemo a boso a mabe, dinamelwa,diphetego tša themperetšha.
Dika tše di akaretša, phišo, go hema ka boima, go gohlola, go tšwa seela ka dinkong le bothata bja go ja.
Alafa ka sa setšweletšwa sa long-acting oxytetracycline. E fa mošaša wa tšhireletšo ka nako ya boso bjo bobe le mo maetong a maletelele, dumelela diphoofolo go khutša, go nwa meetse le go ja furu.

Pulpy Kidney

Pulpy kidney ke bolwetši bjo kotsi bja go hlolwa ke dipakteria gommme gantši bo fetelela diphoofolo tše nnyane. Gantši e latelago ka morago ga lebelo kaonafatšo ya dijo le go tšwelela ka pela. Gantši diphoofolo di ka bontšha mosepelo wa go tekateka le convulsions goba di ka no hwa ka ntle le go bontšha dika.
Kalafo ka tlwaelo ka morago ga nako, pulpy pshio e ka thibelwa ka go tšweletša dijo tše mpsha ka bonya. Go dira post-mortem (tlhahlobo ya diphoofolo tše hlokofetšego) e ka bontšha pshio ya mmala galogilego, lela le tletšego le hubedu le koketšo ya palo a seela mo sa kgauswi le pelo. Ditlhabelo kgahlanong le pulpy kidney e gona.

Tetanus

Tetanus e hlolwa ke dintho tše di fetetšego ke pakteria gomme e be di hlola go tia ga ditho tša maoto, go hema boima le spasms. Hlogo e kobega go ya morago, di tšhikinyega ge o di kgwatha, le ge go na le modumo goba khupetšo ya leihlo e šutela go putla ga leihlo.
Apara ditlelafo ge o alafa diruiwa - hlwekiša dintho, tloša thišu ye hweligo, e be o laola ka anthipayothiki. Bea diphoofolo, go lefelong la go fifila, la go didimala e be o di fa dijo le meetse.

Bluetongue

Bolwetši bjo bo swara ke dintšhi gomme gantši bo hlaga morago ga dipula tše maatla fao maemo boso a le a go thapa le a borutho. Dipudi di tla bontšha phišo ya godimo, melomo ya go ruruga le go swara melela ya tšona ka mokgwa wa go se tlwaelege.
Godimo ga moo, meleme a tla be a le a matala a makoto a tla ba le khubedu a be a tšwelela mothalo. Hlaba kgahlanong le bluetongue ka sehla sa seruthwane (ka morago ga go belega gomme e sego mo dikgwedi tše tharo tša mathomo tša go ima), boloka dipudi go robola godimo ga monola le go šireletša kgahlonong le dikhunkhwane.

Heartwater

©Prof Horrock (ARC Onderstepoort Veterinary Research)
E hlolwa ke bont tick ye hwetšagalalgo mo mafelong a se nago tšhwane ao a omilego mo Afrika Borwa, Heartwater ke bolwetši bjo kotsi kudu. Dika di akaretša go fiša (godimo ga 40), go fapoga dihlogo ka mokgwa o šele, Go ntšha lefulo ka molomo le ka nkong gammogo le letšhogo sepelela ka godimo le go raga. Alafa ka pela ka long-acting oxytetracycline gomme o thibele Heartwater ka go hlabela.

Coccidiosis

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Coccidiosis ke bolwetši bja bana ba dipudi le dipudi tše nnyane gomme gantši bo hlaga ka lebaka mašaka a ditšhila le dipene. Bolwetši bjo bo hwetšwa mo mmuteleng gomme bo baka go tšhologa kudu, komelelo le tahlego ya go ja. Aroganya diphoofolo ka moka tše di lwalago go mohlape o di alafe ka coccidiosis ka kalafo ya maleba yeo e eletšwego ke ngaka ya diphoofolo ya gago.
Alafa komelelo ka motswako wa seripa sa lehwana la letswai le mahwana a tshelela a swikiri ka gare ga litara ya meetse a go fiša. Efa 250 - 500 ml ga nne ka letšatši mo matšatšing a mararo.

Roundworms

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Dipudi di ka hwetša diboko ge di ja bjang. Dika tša phetelelo ya diboko ke go ruruga ga mohlagare, tahlegelo ya maemo le ge e le gore leihlo ka gare le ba le mmala wo galogilego. Diriša FAMACHA© chart go nyakišiša gore ke diruiwa dife tše di nyakago kalafo go ya ka maemo a bona a mucous membrane paleness. Letšhollo le lona le ka direga, eupša ga le a swanelwa go gakanega le malwetši a mangwe.

Tapeworms

©Susan Schoenian University of Maryland Extension
Di bonwa ka dikarolo ka gare ga malok, tapeworms di ama maemo a dipudi eupša ga e kotsi bjalo ka ka roundworms. Kgetha sehlare sa diboko seo se tla alafago roundworms le tapeworms.

Liver Fluke

Liver flukes di folete, ke diboko tša sebopego sa letlakala di hweditšagala ka gare ga diphatlha le sebete sa diphoofolo. Botle neck, pale mucous membranes le go fokotšega ga mmele ke dika tša Liver flukes. Tlhahlamano ya bophelo ba sephelakadingwe bo akaretša monola le dikgofu tše itšego. Lokela legora go lefelong la go kolobela gomme o alafe dipudi ka kalafo yeo e ngwadišitšwego.
Ela hloko: Tshedimošo ke ya thuto fela gomme ga e a swanela go hlathollwa bjalo ka kalafo le keletšo ya bo ngaka. Tshedimošo ga e tsenye keletšo ya kalafo goba keletšo ya ngaka yeo e filwego ke ngaka ya diphoofolo ya gago.

Translated by Lebogang Sewela