Lekwamati la Pepere: Sebjalo sa Mohlare Kotsing

© Alice Notten of Kirstenbosch
Mohlare o lego kotsing wa lekwamti la pepere wa ka borwabohlabela Aforika, Warburgia salutarus, o mela ka Aforika Borwa, Swaziland, Mozambique le Zimbabwe. Leina le ‘salutaris’ le ra go fa maphelo, go šišinya tšhomišo ya lekwamati la pepere mo kalafong. Mohuta wa diruiwa o amanago o tsebjago bjalo ka ‘Karambaki’, o šomišitšwego kalafong ke badudi ba Aforika Bohlabela ba bagwebi ba maAra go tloga nakong tša kgale.
Lekwamati la pepere ga le hwetšale bonolo ke lešokeng gomme le ngwadišitšwe bjalo ka Puku ya Datha ye Khubedu ya diphedi tšeo di lego kotsing. E buna go fetelela ke dingaka tša setšo ka lebaka la lekwamati la yona leo le nyakegago kudu go šomišwa ka dihlareng tša setšo, maitekelo a magolo a dirilwe go hlohleletša phatlalatšo ya mohlare wo.
O gola bonolo go tšwa dikataneng goba mahlogedi a go tšwa medung mabung a gamolotšwego botse a humilego ka manyoro gomme a dira lenaga la go ratega sebjalong. Mohlare wa ka nageng tša go fiša, lekwamati la mohlakamotala la go ba tshesane le gola dimetara tše 5 - 10 ka botelele gomme o lokiša naetrotšene mabung mola matlakala a ona a dira khupetšo ye e humilego ka naetrotšene.
Matšoba a ma nnyane a botala-boserolane a bopa borekhu bja go ba nkgokolo bja dimilimetara tše 30 a butšwago go ya mmaleng o mo perese. Matlakala, dienywa le bogare bja lekwamati di na le tatso ya pepere gomme puno e šitišwa kudu ke go ratwa kudu ke bontšhi bja dintšhi tša dienywa le dikgabo. Mehlare e tšea sebaka go butšwa gomme e ka bunwa ka nakong ya mengwaga ye 10, eupša e tšea mengwaga ye 20 go fihlela putšong ka botlalo.

Lekwamati le matlakala a lekwamati la pepere le na le ditlhakantšhetšo tša go fapafapana le thibela-twatsi, thibela-fankase (kudu kgahlanong le diphetetša sekokomoši sa Candida), thibela-dišo le dithoto tša mohlaphologo. Dibjalo di a omišwa, tša pšatliwa go ba lerole gomme tša šomišwa bjalo ka ditlatšeletšo le dikgabišo go alafa dišwana tša setho sa bosadi, ditšhwaetšo tša sehuba, malwetši a go geola, mmele e bohloko, mathata a mpa (letšhologo, bohloko) le letadi.
Šomišwa bjalo ka fola, se kgontšha ditselana tša nko go hema le ge lekwamati le hlafunwa goba ka muši wa go hemiwa, e fodiša dingongorego tša dikgara e imolla go bipela, diphišo le bohloko bja mmele. Tsenyo ya matlakala e thuša kgahlanong le malwetši le bolwetši bja dihlakano le malwetši a letlalo, mola medu ye e apeilwego e tsentšhwe sophong go alafa letšhollo. Bobedi bja dithito le medu ya lekwamati e lego ya go fodiša letadi ge e topilwe fase gomme tša hlakanywa le meetse, go alafa dišo tša molomo. Go la Kenya, matlakala a tsentšhwa go fa tatso dikhering.
Dinyakišišo tše di dirilwego go bapiša ditswaki tše di šomago ka lekwamating go ya matlakala a laeditše gore phapano ke tlhagelo ya go se bonale botse. Go tloša lekwamati go tsentšha matlakala ka tšhomišong ya setšo e tla dumelela puno ye e tšwelelago pele ya sebjalo se se kotsing.

Molaetša wa Temoša Kalafong

Tshedimošo ke ya mabaka a tša thuto le tša tshedimošo fela gomme e ka se hlathollwe bjalo ka keletšo ya kalafo. Tshedimošo ga se ya go ikemišetša go tloša keletšo ya kalafo ye e abiwago ke bašomi ba tlhokomelo ya maphelo.

Translated by Lawrence Ndou