O kopana le motho yo a hlahlobjelwago twatše ye mpsha ya coronavirus (2019-nCov): Bjale ge?
Paka ya go tswalelelwa (nako go tšwa go fetelwa go ya go go bontšha dika) e magareng ga matšatši a 14. Ge e le gore o tšweletša dika dife goba dife, o tla swanela go lekolelwa twatši ye.
Ka lebaka la eng o sa ntekole gatee-tee?
Go tšea nako gore twatši e oketšege go fihlela maemo a moo re ka e hwetšago ka mekgwa ya ka laporathoring.
Na o ka se mphe dihlare ge e ka ba ke na le yona?
Bjalo ka ge se e le twatši, kalafo efe goba efe ke thekgo – se se ra gore dika di a alafšwago, eupša ga go na le dihlare tša go bolaya twatši ye, o swanetše go dumelela mašole a mmele wa gago go bolaya twatši.
Ke swanetše go dira eng?
Re go kgopela gore o itswalele. Se se ra gore le ge e ba ga o e so wa ba le dika go le bjalo, o swanetše go dula kgole le batho go thibela twatši ye go phatlalala le go feta.
Eupša ke ka fa twatši motho o mongwe le ge e le gore ga ikwe botse?
Ee, bohlatse go šišinya gore o ka kgona go fetiša twatši go motho yo mongwe le pele ga ge o bontšha dika.
Nka ya mošomong?
Go eletšwa go tlogela go ya mošomong, go dira bjalo go ka fetetša twatši go bašomigotee. Ngaka ya gago e ka go fa lekwalo la go lwala go abelana le mongmošomo wa gago.
Nka ya sekolong?
O eletšwa go tlogela go ya sekolong, go dira bjalo go ka fetetša twatši go baithuti le barutiši ba bangwe. Ngaka ya gago e ka go fa lekwalo la go lwala go abelana le sekolo.
Nka ya go kopana le bagwera?
Go eletšwa go efoga go kopana ka bosetšhaba. Go tsea karolo ka bosetšhabeng go ka fetetša twatši go ba lapa la gago le bagwera.
Nka ya mabenkeleng, go etela lefelong la bohle goba go šomiša dinamelwa tša setšhaba?
Go eletšwa go tlogela go etela lefelo lefe goba lefe la setšhaba (mabenkeleng, dikerekeng, mafelo a boithabišo) goba go šomiša dinamelwa tša setšhaba, go dira bjalo go ka fetetša twatši bathong ba bangwe.
Ke eng seo ke swanetšego go se dira? Go eletšwa go dula ka gae nakong ya tlhokomelo. Go šireletša bao ba lego kgauswi le wena:
Hlwekiša diatla tša gago ka mehla, ka go šomiša sefogohla diatla sa go ba le bjalwa goba sešepe.
Boloka bokgole go tšwa go batho bao ba phetšego gabotse (ga se bontšhe dika tša go hema) ka moo go kgonegago (bonnyane bo ka bago metara ye 1).
Apara sefihla sefahlego sa maphelo ka mehla go ka kgonegago.
Khupetša molomo le nko ge o gohlola goba go ethimola ka togwa pampiring ya go lahlwa, goba go gohlola le go ethimolela ka setšung. Lahla sedirišwa ka morago ga go šomiša le go hlwekiša diatla tša gago ka sešepe le meetse goba sefogohla diatla sa go ba le bjalwa.
Kaonafatša go ela ga moya ka mafelong a go phela ka gae ka go bula mafasetere le mabati mabapi ka moo go kgonegago.
Nna nka lekolwa bjang?
Re tla romela kgokagano ka emeile letšatši le lengwe le le lengwe go go botšiša ge eba o itemogela dika dife goba dife. O kgopelwa go tobetsa kgokaganyo le go araba dipotšišo ka mehla, le ge e le gore ga o na dika, ou se dira Se na le dika. Ge o se na le phihlelelo ya emeile goba inthanete, motho yo mongwe o tla go letšetša letšatši le lengwe le le lengwe go botšiša ge eba o itemogela dika. O kgopelwa go netefatša gore o tla ba gona go fana ka tshedimošo ye.
Na ke tla lekolwa lebaka le le ka kang?
Matšatšing a 14 ka morago ga nako yeo o bego o kopana le motho yo a bego a tiišetšwa a nago le 2019-nCov.
Ke dika tše fe ke swanetšego go di hlokomela?
Themperetšha ya mmele ya go lekanyetša 38°C goba go feta, go kwa go tonya, go gohlola, dišo tša mogolo, go hema ka boima, go opa ga mešifa goba dihlabi mmeleng, letšhollo (ditselana tše tharo goba go feta mantle a hlephilego goba a seela ka letšatši).
Ke na le dika, na ke swanetše go emela emeile goba motato?
Aowa, ka pejana ge o tšweletša dika, o kgopelwa go ikopanya le motato gatee-tee.
Ke eng seo se tla direga bjale?
Go eya ka gore ke dika tše fe le bošoro, re tla tšea dihlahlobo go tšwa go wena le go dira teko ya twatši.
Translated by Lawrence Ndou