Histori ya Tlhago ya Richtersveld

Sebopego sa Bophelo bja Kgalekgale

©Shem Compion

Richtersveld ga se lefelo la go ya ge o nyaka go bona diphoofolo tša lešoka. Naga ya tše 5 tše kgolo, ga se yona. Le ge go le bjalo, ka ntle le klaemete ye e omilego, go na le mehutahuta ya diphoofolo tše nnyane tša go mamisa tša go kgahliša, digagabi, dikhunkhwane le dinonyana tšeo di tla dirago boipiletšo bathong bao ba nago le dikgatlego tšeo. Eupša pele ga ge re lebelela diphoofolo tša sebjalebjale tseo o ka di hwetšago, a re lebeleleng dibopiwa tšeo di bego di dula mo.
Bohlatse bja mašaledi bo bontšha seo, ka dinako tša go koloba, lefelo le le le na le dipere tša pele ga histori, ditlou, dishrew tša kgoparara, dikhudu tša kgoparara, dikwena tša difena tše kopana, ‘dimpya tša lešoka’ tša dibatana, dintšhu tša pele le mehuta ya diphedi tše dingwe tša go kgahliša.
Mehlala ye ya dibopego tša bophelo bja kgalekgale di tlaleletšwa ke mašaledi a mehlala ya maoto, melete le diswantšho tša mehlare (tše di bitšwago megalatšhika) seo se šupago gore naga ye e nonne yeo e khupeditšwego ke dithokgwa.
Lewatle le lona le be le sa le borutho mo matšatšing ao, le mašaledi a meno a dišaka le dikgetla tša dioysta tše di sa tlwaelegago di hlalošitšwe ke balekodi ba go fapafapana (lehla le morago go fihlela William Paterson ka 1779).

Diswantšho tša go Tšhoga

Mo dinakong tše di sa tšwago go feta, Barwana ba betlile diswantšho maswikeng mo maswikeng a selete (bona ka fase). Diswantšho tše tša go tšhoga di laetša gore tau, thutlwa, tšhukudu, dikubu le ge e ka ba ditlou di be tlwaetše go sepela mo lefelong le. Lehono, le ge go le bjalo, diphoofolo tše kgolo ke tša sewelo gomme ke dipopego tše nnyane tša bophelo tše atilego.
Go na gape le bohlatse bja molomo le go ngwala bja gore mafelong aa sephara a Namaqualand le Richtersveld di be di tletše kudu ka mehlape ye megolo ya Diphala le diphudufudu tše dingwe. Ka 1892, masetrata yo a bego a le ka Springbokfontein (bjale e bitšwago Springbok fela) o ngwadile gore o bone go huduga ga ‘dimilione’ tša dibopiwa tše botse tše.
Mehlape ye ya diphoofolo ga bjale, ka maswabi, ke selo sa nako ye e fetilego; di phakišitšwe ka hwelele tikologo ya selegae ka go tsoma, malwetši a diruiwa (go swana le leuba la diphoofolo tša go tloša bjang mpeng go bo hlafuna gape la 1896) le khuetšo ya batho le ya lenaga.
Le ge go le bjalo, o ka hwetša gemsbok (Oryx), setlola maswika, duiker, vaalribbok le steenbok ka seleteng, le ge e le gore diphoofolo tše di tlwaelegile ka mafelo a thibetšwego a meepo ka thokong ya Namibia ya mollwane, moo ditiro tša batho di lego nnyane. Pitsi ya Thaba ya Hartmanns le yona e gona.

Translated by Lawrence Ndou