Go Bjala Khereto

© Louise Brodie

Phatlalatšo

Phatlalatšo ye ke ka dipeu, gomme dikherotse ga di a swanela go tomolwa.

Mokgwa Wa Go Bjala

Dipeu tša khereto di bjalwa ka lefapheng la lekopo. Katologano ya go bjala e phala go gaša bja go bjala. Botebo bja go bea peu bo swanetše go ba 25 mm go fihla 40 mm ka boleta bja seetša sa mohlaba. Botebo bja go bjala bo swanetše go ba fase ga 10 go fihla 15 mm mo mabung bjo boima le mo bosong ba gp tonya. Pšalo ya go ya fase e a eletšwa ka selemo ge mmu o oma mmu ka pela. Gaša mmung wa monola gomme o boloke mmu gore o phele to thapile.

Sekgoba

Dibjalo di swanetše go ba le sekgoba sa go lekana 20 cm ka ntle ga direi tše di lekanago 40 go fihla 50 cm ka ntle le. Kitlano ya go lekana 150 200 godimo ga sebjalo se sengwe le se sengwe.

Nako Ya Go Bjala

Dikherotse di ka bjalwago dikgwedi tše ntši tša mo ngwageng ge dithemperetšha di nepagetše gore di ka gola ka tshwanelo. Eupša kgwedi ye botse ya setlwaedi ke Agostose go fihla ka Oktoboro le Feperware go fihla ka Aprele.

Nako Ya Go Bjala

Dikherotse ga di tlošwe.

Nako Ya Go Gola

Matšatši a 100 goba 120.

Monontšha

Monontšha di swanetše go thewa ka phetleko ya mmu.
Ka kakaretšo ya tlhahlogo, 150 kg/hektare ya motswako wa monontšha wa 2:3:4 (24) e swanetše go lemelwa godimo ga 20 cm ya mmu pele ga pšalo.
Potasiamo e swanetše go dirišwa gape ka morago ga dibeke tše seswai ka morago ga pšalo.
(Limestone ammonium nitrate) - Le naetrata ya kalaka ya amoniamo mo bokaakang bja 100 go fihla 200 kg/hektare e swanetše go dirišwa bjalo ka souso ya godimo topdressing e ka bago dibeke tše tshelela ka morago ga pšalo.

Nošetšo

Ge peu e bjetšwe mathomong o netefatše gore mmu o thapile. Se se ka nyaka gore o nošetša ka mehla. Mo bosong bjo fodilego o nošetše go lekana 25 goba 30 mm mo bekeng ka tekanelo go netefatša gore mmu o dula o thapile. Mo themperetšheng ye borutho mmu o ka hloka nošetšo ya go lekana 50 mm ka beke.

Translated by Lebogang Sewela