Tlhahiso Ya Dinku

© Marinda Louw

Temo ya Dinku Afrika Borwa ke indasteri e sa le bacha. E qadile mathwasong a 2000 ha diphoofolo tse 60 di ne di falliswa ho tswa Chile ke Dr Gavin Lindhorst, mohlahisi wa Dinku ya tswang Inca Vale Alpacas haufi le Wellington Kapa Bophirima.

Dinku e bolokilwe e le diphoofolo tse ruuwang lapeng, ho lebela diphoofolo hantle bakeng sa dinku, bakeng sa ho tswadisa mehlape empa boholo ba tsona e le di-faeba tsa boleng bo hodimo tse sebediswang bakeng sa diaparo tse lohilweng. 

Dinku bo e na le maoto a potts, tsamaiso e sebetsang ya tshilo ya dijo mme e bontsha ho hanyetsa ho phahameng ho dikokwana-hloko tsa kahare le kantle. Ditshobotsi tsena, hammoho le furu la yona e tlatselletsang e loketseng diaparo tse mabothobotho, di fa bo e nang le polasi matla a maholo bakeng sa tlhahiso ya Dinku ba alpaca.

Dinku ke Eng

Dinku (Vicugna pacos) ke diphoofolo tse anyesang tse amanang le lelapa la dikamele tsa Amerika Borwa ebile di tswa lithabeng tsa Andes tse ka borwa ho Peru, Bolivia, Ecuador le karolong e ka leDinku ya Chile. Boholo ba Dinku bokabang dimilione tse 3 - 5 Amerika Borwa di fumanwa Peru, dibakeng tse 3 000 m ka hodimo ho lewatle.

Dinku ke mofuta o ruuwang wa di-vicuñas, di-ruminants tsa Amerika Borwa (di-ruminants ke diphoofolo tse nang le mpa e dikarolo di nne) le tsona di neng di dula hodimo dithabeng tsa Andes. Ditho tse ding tsa lelapa lena la dikamele di kenyelletsa llama le kamele ya kokwanahloko e hulang habedi Asia.

Le hoja di fepa batho ba dinaha tsa habo bona, di-alpacas di abelwa Dinku ba tsona ha bomotswalla bona, e leng di-llamas tse matla, ba fuwe thepa e boima. Dinku tse maoto a malelele e hola ho fihla ho 94 - 104 cm (lehetleng) mme e ka ba boima pakeng tsa 55 le 85 kg. Di phela ho fihlela dilemo tse 20 mme di ba le nako ya ho emara dikgwedi tse 11,5.

Dinku tse sedi, e labalabela ho tseba, e kgutsisa ebile e tseba ho ba teng ebile e hloka botswalle ba di nku tse ding. Diphoofolo tsena tse bonolo le tse bohlale di bonolo ho di tshwara ebile kapele e ba diphoofolo tse ruuwang ke bana le dintja.

Dinku di sebedisa medumo (mohl. Hum e bonolo) le puo ya mmele (mohl. Hlooho ya maoto le metsamao ya tsebe) ho itlhalosa. Di na le mahlo a matle le ho utlwa hantle ebile di ka sebedisa modumo o kang wa makgopho ha di bona kotsi. Ha li tshwoha di tla tsamaya jwalo ka mohlape mme di ka tshwela mathe ha di tshohile kapa di kgopiswa.

Le ha di-vicuñas tsa naha e ntse e hola dibakeng tse nang le pula e telele kapa e omileng kapa e tlase, di-alpacas tse fumanehang ka mokgwa o tshwanang di ka fetoha ka maemo le ho ba thata empa di fumaneha haholo maemong a temo le ‘maemo a mahala a temo.’

Tlhahiso Ya Dinku Lefatsheng

Peru, moo dinku tse ngata di fumanehang, di na le diphatsa tsa lefutso tse tswetseng pele le dibaka tse atlehang tsa ho sebetsa ka hara fibre. Ke moetsi o moholo wa lefatshe wa Dinku le diaparo, o fanang ka hoo e ka bang 80% ya dihlahiswa tsa lefatshe tsa alpaca.

Mehlape ya alpaca ya Canada, Amerika, New Zealand le Australia e ntse e hola mme ho bolelwa esale pele hore selemo le selemo sa 2020 Amerika e ka khona ho kenya letsoho ho 25% ya tlhahiso ya alpaca ya lefatshe.

China ke yona feela e tlisang thepa e ngata ka ho fetisisa lefatsheng ya alpaca.

Australia e hatetse pele haholo mabapi le diphatsa tsa lefutso tsa alpaca le ntlafatso ya tswalo hape ke mohlodi o motle wa di-alpacas tse tswang Afrika Borwa.

Disebediswa tsa Dinku ba Nku

©Marinda Louw

Ha nku e ne e le diphoofolo tse ruuwang lapeng tse neng di sebetsa e le metswalle, mehlodi ya dijo le fibre ho meloko ya khale e neng e dula Dithabeng tsa Andes; di-alpaca Afrika Borwa di atiswa haholo ke fibre ya tsona. Ho sebediswa dikgwele tse ntle haholo ho roka le ho apesa diaparo tse fapaneng ho tloha ho diaparo tsa bana ho ya ho diaparo tse majabajaba.

Batho ba Amerika Borwa ba Quechua ba bophahamo bo phahameng ba ntse ba ja nama ya alpaca, empa phoofolo ha e sebediswe kgwebong bakeng sa nama kapa lebese. Nku e na le dipompo tse nyane haholo - boholo ba dintlha tsa pensele - mme ho thata haholo ho di fepa ka letsoho.

Batho ba Amerika Borwa ba Quechua ba bophahamo bo phahameng ba ntse ba ja nama ya alpaca, empa phoofolo ha e sebediswe kgwebong bakeng sa nama kapa lebese. Alpaca e na le dipompo tse nyane haholo - boholo ba dintlha tsa pensele - mme ho thata haholo ho di fepa ka letsoho.

Tse tona tsa Alpaca le tsona ke diphoofolo tse lebelang hantle ebile di sebedisitswe ka katleho e kgolo jwalo ka balebedi ba mehlape mehlapeng ya dinku Afrika Borwa. Ba na le tlhaho ya tlhaho ya ho alosa mme ba tla tshwela, ba llle, ba lome le ho raha dibata tse sokelang mohlape wa bona.

Nku e bwetse e rekiswa e le diphoofolo tse tswalang ho ntlafatsa thepa ea diphatsa tsa mofuta o mong wa alpaca le ho etsa diphoofolo tse bohlale le tse bonolo.

Translated by Sebongile Sonopo