Temo ya Lehapu

© Louise Brodie

Ho Ata

Ho ata ha mahapu ho tswa ho peo. Peo e ka etswa ka ho toba mobung kapa dipeo di ka etswa ka dipeipi tsa peo mme di kenngwa hang ha dipeo di se di hodile.

Mokgwa wa ho Lema

Lema dipeo tsa lehapu tse 30 ho isa ho 40 mm ka hare. Sena se etswa ka letsoho kapa ka moqapi wa mechine. Etsa bonnete ba hore mobu o na le metsi pele o lema le ho nosetsa kapele ka mora ho lema ho rarolla peo kapa dipeo.

Ho Arolwa

Dimela tsa mahapu di lokela ho arolwa ka disenthimithara tse 50 ho isa ho tse 75 kahare ho mela e ka bang dikhilomithara tse 150 ho isa ho tse 200.

Semela se lenngweng se fapana pakeng tsa dimela tse 8 000 le 15 000 ka hektare ho itshetlehile ka mefuta e sa tshwaneng ya mahapu, boholo le tshebediso e hlokahalang ya ditholwana.

Dinako tsa ho Jala le ho Lema

Hangata ho qala qalong ya selemo ho tloha ka Phato ho isa ho Tshitwe Afrika Borwa. Mefuta ya pele ya dimela e qala ha boemo ba lehodimo bo qala ho futhumala mme bo bohlokwa ka ho fetisisa ha mocheso o le ka hodima 15 °C.

Haeba mobu o futhumetse ka tlase hona jwale ho hlahisa mela e sa lekanyetswang ho tla hlaha ho fella ka ho hola ho sa lekanyetswang mme maemong a mang dipeo di hloleha ho mela.

Ho potlakisa tlhahiso bakeng sa dimmaraka tsa pele, balemi ba bang ba tla etsa dipeo matlong a dimela nakong ya Phupu mme ba itokisetse maemo a nepahetseng ho lema dipeo. Sena se ka ba fa monyetla wa dibeke tse pedi ho isa ho tse tharo ka ho kena mmarakeng hodima balemi ba tsamaisang peo.

Nako ya ho Hola

Nako ya ho hola e pakeng tsa dibeke tse 12 le tse 18 ho itshetlehile ka ho lengwa le boemo ba leholimo nakong ya nako ya ho hola. Mefuta e fokolang le e sa pheleng ya ditholwana tsa mahapu e potlakile mme e tlwaelehile bakeng sa ho tshwasa mmarakeng wa pele.

Ho Hlahisa Ditholwana

Menontsha e lokela ho etswa ho ya ka ditlhahiso tse fanweng ka diphello tsa tlhahlobo ya mobu le ditlhoko tsa dijalo tsa hao. Pontsho ya se hlokahalang bakeng sa dijalo tsa mahapu di fanwa mona.

Ha o lema sekwahelo se setala le manyoro ka ditlama tse ka bang 5 pele o lema jala 350 kg ya superphosphate ka hektare mme o leme ka mobu o ka hodimo wa dimilimithara tse 500 ka nako e le nngwe.

Sebakeng sa pele sa semela, matsatsi a seng makae pele ho lengwa ha mobu o qetellang wa mobu o ntse o etswa, ​​ekga disk ka dikhilograma tse 800 tsa 2:3:4 (27) ka hektare ho mobu o moholo ka hodimo ho 20 cm.

Hoo e ka bang dibeke tse tharo ho isa ho tse nne ka mora ho lema, hang ha dimela di se di dula mme di ntse di hola hantle, sebedisa disele tse 300 ho isa ho tse 400 tsa 1:0:1 (36) motswako wa Nitrogen (N) le Potassium (K) haufi le semela le ho nosetsa hang-hang.

Hoo e ka bang dibeke tse tharo ka mora sena ho ka sebediswa dikhilograma tse 300 ho isa ho tse 400 tsa 1:0:1 (36) ho thusa ka katleho ya ditholwana le ho butswa. Ho nosetsa kapele ka mora kopo ya mofuta o mong le o mong.

Ho Nosetsa

Pele o lema nosetsa mobu ka botlalo le ho boloka sena e le hore dipeo tse ncha di ka hlahisa metso ya tsona kapele mme di sebedise dimatlafatsi tse sebedisitsweng pele ho temo.

Hlahloba tshwaetso ya mongobo wa mobu ka letsoho ka dikgahla kapa di augur kapa ka methapo ya mongobo. Ka kakaretso nosetso ya beke le beke e pakeng tsa 30 le 35 mm. Ka tlwaelo sena se arotswe dikarolo tse pedi kapa tse tharo ka beke ha dimela di ntse di hola.

Ha tholwana e beha le metso ya metso e ntlafaditswe kgafetsa ya ho nosetsa e ka fokotswa hang ka beke ka mobu o boima ka ho fetisisa wa motswako wa mobu. Ha kotulo e atamela ho nosetsa ho lokela ho fokotswa mme beke e fetileng pele ho kotulo e ka emiswa ka ho feletseng ntle le ha mocheso o phahame haholo ka mocheso o lekanyeditsweng.

Translated by Bongani Matabane