White Rhino
Tšhukudu ye Tšhweu

© Roger de la Harpe

Leina

Tšhukudu ye tšhweu goba ya molomo wa khutlonne (Ceratotherium simum).

Ponalo

Tšhukudu ye tšhweu ke se amuši se sekgolo sa boraro. Ke ye kgolo kudu, e kopana le ka go tsebagala ka gore ga e hlasele fela bjalo ka ye ntsho.
Manaka a mabedi a ikgethilego gabotse ek hlale ye e kitlanego, le gore a se dinaka tša makgonthe. Lenaka la go begwa le bego telele go fetišiša ke la dimetara tše 1.8. Dipoo tše di nago le boima bja go fihla go dikilograma tše 2000 di di golo go feta ditshadi tša boima bja go fihla dikilograma tše 1800.
Dippo di botelele bja dimetara tše 1.8 go ya magetleng. Letlalo ke le le putswa la go hloka moriri. Di ne molomo wa sephara wa khutlonne. Ditšhukudu tše tšhweu di ne serota molaleng. Ntoto e šupile morago le marete a ka mpeng.

Dijo

Tšhukudu ye tšhweu e fula bjanye fela. E rata bjanye bjo bo kopana, eupša e ka fepa ka bjang bjo bo telele ge bjang bjo bo kopana bo se gona. Molomo wo sephara o e kgontsha go tše aka bontšhi ge e buna ka dipounama tša ka godimo le tša ka fase.

Tswalo

Le ge e le gore bontši bja boimana bo diragala nakong ya sehla sa pula, se amuši se segolo se ga se sebelegi sa dihla. Dinamane di tswalwa mathomong a sehla sa go oma ka morago ga lebaka la dikgwedi tše 16 la go duša, gomme di ye go dula bomma tšona lebaka la mengwaga ye mebedi go ya go ye meraro, go fihla ge e tswala gape.
Ditshadi di thoma gotswala ge di le mengwaga ye seswai, dipoo di lokela go goal sebaka sa dingwaga tše 10 go ya go 12 gore di butšwe. Nako ya go ya mosemeng e tšeya sebaak sa iri.

Boitshwaro

Ntle le bogolo le bokopana bja maoto a yona, Tšhukudu ye tšhweu e kgona go kitima ka lebelo la go makatša, eupša ka bokgole bjo bo kopana. Dipoo tše bušago dibaka di tsena dibakeng tša go ikgetha gomme tše nnyane di ka kgaogana madulo a dikwere tša dikilometara tše pedi go ya go tše hlano.
Ditshadi di ka tsenelela dibakeng tša dipoo tše mmalwa. Poo ya sebaka e ka gapela tshadi sebakeng sa yona le go ba le yona matšatši a mahlano goba a lesome pele e ka ya mosemeng le yona.

Moo di hwetšwago gona

Pele di be di phatlaladitšwe ka bophara bja lešokeng ka dileteng tša Aforika Borwa. Ka ngwagakgolo wa 19 lekgolo batsumi ba nyakile go di fetša, ka ntle le ka KwaZulu-Natal serleteng sa Umfolozi. Le ge go le bjale di atlegile moo di išitšwego gape ka dikarolong tša hlago ya tšona tša selete, e sa hlaka kudu ka go tsomiwa.

Ka boripana

Tšhukudu ye ntšho ke yona ya mathomo ya leloko la Diphoofolo tše kgolo tše hlano eupša ka lebaka la tlhokego ya ye ntsho, Tšhukudu ye tšhweu bjalo ke ye e ihwetšwago e bego nngwe ya tša go kgahliša kudu go baeng ka Aforika. Go ne pharologano ye nnyane gare ga Tšhukudu ye ntšho le Tšhukudu ye Tšhweu ka mmala, leina White Rhino le tšwa go se-Dutch gore ‘wyd’ le hlalošago molomo o sephara. Leina le lebe le gopolwa bjalo ka Bošweu. Tšhukudu ye Tšhweu ka mantšu a mangwe ke ye kgolo go ye ntšho.