Malwetši a Tlwaelegilego ka Temothuong Dihlapi tša Meetse a Hlwekilego

©Dr David Crosby, VSU
Malwetši le mathata a maphelo ka temothuong ya dihlapi tša meetseng a hlwekilego a ka hlaga ka lebaka la dintlha tša go swana le ditwatši, boleng bjo bo fokolago bja meetse le kgatelelo ya monagano. Ditwatši tše di hlolago malwetši a go fetelela a dihlapi a akaretša ditwatši, ditšhwaetšo, diphelakadingwe le difankase.
Malwetši a dihlapi a ka hlaolwago bjalo ka a go fetelela le a sa fetelelego gomme a ka fapana gare ga mehuta ya diphedi.
Mehuta ya diphedi tša dihlapi tša meetse a borutho (mohlala, tilapia le hlapi ya katse) di hlaselwa kudu ke epizootic ulcerative syndrome (EUS) mola mehuta ya diphedi tša meetse a rotholago go swana le meetse a go tonya go swana le thraot ya molalatladi a fetela gabonolo ke malwetši a go swana le malwetši a ditwatši tša meetse a tonyago (BCWD) le sehlopha sa malwetši a thraot ya go gadika (RTFS). Thraot ya molalatladi e ka fetetšwa ke malwetši a mabedi a tšhwaetšo; viral haemorrhagic septicaemia (VHS) le infectious pancreatic necrosis (IPN), eupša tše ga di diragale ka Aforika Borwa.

Maswao a Malwetši a Dihlapi

Dithemperetšha tša godimo, boleng bja meetse le kgatelelo ya maikutlo di rata tiragalo le go phatlalala ga malwetši ka dihlaping. Balemirui ba hlapi ba swanetše go ba leleano la mabakeng a tšhoganetšo ka mabakeng a go phulega ga kotsi ya maphelo ka dihlaping tša bona. Se se swanetše go akaretša temogo ya bolwetši, thekgo ya mohlahlobi wa maphelo wa kgonthišišo ya bolwetši bja dihlapi le lenaneo le sehlare sa semolao se se amogelegago.
Ka tabeng ya go ba ya tšhoganetšo ya go tsenelela, go swanetše go ba le leano la go tšwa go sepetša dihlapi ka letamong (e sego ka dihlapi tše dingwe) le go kaonafatša boleng bja meetse ka mabaka a kalafo ye magareng.
Ka mehla (letsatsi le letšatši) lekola ka lebaka la malwetše afe goba afe ka dihlaping tša meetse a hlwekilego:
Koketšego ya mahu (dihlapi tše hwilego tša go feta)
Dihlapi tša go rutha ka go nanya.
Dihlapi tša go rutha kgauswi le bokagodimo.
Dihlapi tša go rutha ka lehlakore;
Mapheko a hlapi a bontšha phetogo ya mmala, dišo goba go bola.
Dihlapi di fetoga mmala.

Bolwetši bja Ditwatši tša Leswafohlapi - BGD

Gape e tsebjago bjalo ka ‘bolwetši bja tikologo bja leswafohlapi’, bo bo hlotšwego ke Flavobacterium gomme ke phetetšo ya ka thoko ya maswafohlapi tše di bego di sentšwe mathomong ke ditsheleko tša go swana le tša go tia goba maemo a godimo a ammonia ka meetseng.
Bjang: E hlagago nakong ya boleng bjo bo fokolago bja meetse le dithempheretšha tša godimo.
Dika: Tshenyo ya ditlhalenama tša leswafohlapi (dipatso tše tšhweu, tše hwilego) le twatši ye e bonalago ka maswafohlaping.
Kalafo: Kaonafatša tikologo. Šomiša letswai la legwara le le senago tšhipi (1 kg ka dilitara tše 1000 tša meetse) Chloramine-T goba Hyamine.

Go Bola ga Mosela le Lepheko la Hlapi

Phetetšo ye ya mosela le mapheko a hlapi e hlolwa ke Flavobacterium e hlagago ka maemo a fokolago a tikologo le ka dithempheretšheng tša godimo.
Dika: Go ba khubedu ga mapheko a hlapi a fetogelago go mafelo a matšhweu a gogotšwego ka dintlheng tša mapheko a hlapi le mosela.
Kalafo: Kaonafatša tikologo. Šomiša letswai la legwara le le senago tšhipi, Chloramine-T.

Furunculosis le Aeromonas

©Dr David Crosby, VSU
Malwetši a a ditwatši a hlagago ka dihlaping tše di gateletšwego maikutlo, ka tlwaelo ka boima bja godimo (dihlapi di le dintšhi tše di hlakantšhwego mmogo), ka meetseng a dithempheretšha tša godimo le meetse a boleng bjo bo fokolago bja meetse.
Dika: mamina a mantšhi mo mmeleng le mafelo a bohubedu. Dipatso tše tšhweu mo letlalong, dišo le mahlo a go tšwelela.
Kalafo: Go bolaya twatši ya diphetetšo tša go sere selo le kalafo ya anthipayothiki ya tshepedišo (ka gare) ya diphetetšo.

Costia

Costia ke phelakadingwe ye nnyane, ya go sepela ka lebelo gomme ka tlwaelo e hlaga ge dihlapi di le ka fase ga khatelelo ka lebaka go tlala kudu goba boleng bja meetse bjo bo fokolago. Phelakadingwe ye e šoma ka dithempheretšheng tša mafolofolo go tloga go 20℃ go ya go 29℃ gomme di ka hlola mahu a šoro magareng ga tše nnyane tša go gadika.
Dika: meetsana a maswi (bosehla/llaga ye tšhweu) mo godimo ga mmele, kudukudu ka mahlakoreng. Mamina a mantšhi, bokhubedu bja letlalo, go kganaya goba kgohlano. (go kganya ke ge dihlapi di kgohlana ka tše dingwe go fediša diphelakadingwe.)
Kalafo: Go dira bolemirui bjo bo botse, letswai, Chloramine-T, Formalin.

Trichodina

Trichodina ke bolwetši bjo bo hlolwago ke phelakadingwe ye e hwetšagalogo ka ditikologong tša go ba le go agela ga seretse le merwalo ya tlhago ya godimo (meetse a godimo ka manyoro). Bolwetši bjo bo hlaselago letlalo le maswafohlapi
Dika: go phatsima le kgohlano. Mamina a mantšhi. Kgogolego ya maphekgo le/goba diso mo maphekong a hlapi. Bothata bja go hema.
Kalafo: Kaonafatša tikologo ya dihlapi (boleng bja meetse), letswai, Chloramine-T.

Lebala le Letšhweu 'Ich'

©Kurt Buchmann
Lebala le letšhweu (goba ‘ich’) le hlodilwe ke phelakadingwe ye e tlwaelegilego, yeo e hlagago ka fase ga 28℃.
Gantšhi e hlasela hlapi e gateletšwego le go fokola gomme e fetelela letlalo le maswafohlapi.
Dika: Go phatsima le kgohlano. Mosepelo wa go fokolago. Mamina a mantšhi. Mabala a mannyane mo maphekong a hlapi le mmele.
Kalafo: Temothuo ye botse boleng bjo botse bja meetse le themperetšha ye e tsepamego. Formalin.

Matšoba a Bolele

©Great Lakes Environmental Research Laboratory
Letšoba la bolele ke kgolo ye ntšhi kudu ya bolele ka ge e hlaga ka fase ga maemo a go gola a botse, seetša se lekanego le phepo. E tlwaelegile ka fase ga dihoko tša malokwa le ka matangwaneng a emego (ga go na meetse a sepelago) goba matamo. Bolele bjo bongwe bo ka ntšha mpholo o o ka hlolago mahu a dihlapi.
Dika: Meetse a fetoga go ba khubedu, botala bja leratadima, botala goba botsothwa. Hlapi e palelwa ke go hema – maswafohlapi a thibane ke bolele. Bolele bo ka senya mokgopa wa hlapi gomme huetša boleng bja nama.
Kalafo: Laola maemo a bolele ka meetseng. Efoga katafalo ya phepo, kudukudu ka fase ga dihoko tša malokwa ka matamong a thraot. Netefatša moyafalo ye e lekanego ya meetse (oketša maemo a oksitšene) ge e le gore letšoba la bolele le a hlaga.

Bolwetši bja Ulu ya Leokodi

Bolwetši bja ulu ya leokodi bo hlolwa ke ya go swana le mouta Saprolegnia, yeo e lego gona ka mehla ka meetseng. E hlola mathata ka meetseng ao a humilego ka manyoro goba ka dihlapi tše di ntšhi tše di hwilego goba dihlapi tše di bolago. Thraot di kotsing kudu nakong ya sehla sa tšweletšong ya mae ka meetseng.
Dika: Go phatlalala ga mouta godimo ga mmele le go hlola boditsi bjo bošweu le go tšwelela ga lewisi.
Kalafo: Kaonafatša tikologo ya meetse. Bolemerui bjo botse - go tlošwa ga dihlapi tše hwilego letšatši le letšatši. Go fokotša kgatelelo le tshenyo ya mmele nakong ya ntšha hlapi ka meetseng le go swara.

Go Alafa Malwetši a Dihlapi

Utullo ya maleba e swanetše go dirwa pele ge hlapi efe goba efe e ka alafša gomme mehola, gammogo le dipoelamorago mabapi le go alafa hlapi, di swanetše go elwa hloko.

Kgetha mokgwa wa kalafo wa maleba kudu. Go fa mohlala, kgetha magareng ga kalafo ya pafo (go šomišwa ka dihokong) goba furu e tsentšweng sehlare.

Ge go alafša hlapia ya bolwetši ka sehlare se se mpša la mathomo, dira teko mathomo ka sehlopha sa dihlapi se se nnyane. O se fepe hlapi diiri tše 24 pele ge o e fa dihlare. Tshepedišo ya tšhilego ya dijo e šomiša oksitšene gomme e bohlokwa go babalela oksitšene ye ntšhi ya dihlapi ka moo go kgonegago.

Netefatša gore dipalo tša gago le ditekanyo tša dihlare di nepagetše - tirišo boima bja tlhago bjo bo nepagetšego (palomoka ya boima bja dihlapi ka moka) le bontšhi bja meetse bjo bo nepagetšego bja meetse. Ka mehla alafa ka pela mo mesong (ka dithempheretšheng tša fase tša meetse) gomme o bee leihlo phetolo ya dihlapi.

Ka mehla latela dinako tša go gomiša ge o šomiša dikhemikhale le diokobatši. Nako ya go gomiša ke nako ya go yeo e nyakegago gore sehlare se šilege gore sa ba le mehlala e e hwetšwago ka nameng.

Go tlaleletša dihlare tša go alafa malwetši a dihlapi, kaonafatša tikologo (boleng bja meetse) gomme o efoge kgatelelo ya go tšwelela go swana le go swara goba go šutiša dihlapi.

Ngwala lenaneo ka botlalo la kalafo ka mahla, mohuta wa kalafo, mabaka a go alafa, phetolo ya dihlapi bjalo bjalo.

Translated by Lawrence Ndou