Ke Eng Sepeneše sa Dune?

© Gaynor Schoeman
Sepeneše sa dune (Tetragonia decumbens or ‘kinkelbos’ ka Seafrikanse) ke sebjalo sa go gola mo fase (0.1 - 0.3 m) Sebjalo sa go khukhuna seo se hwetšwagalago ka mabopong a go swana le ka meboto kgauswi le lewatle. Sebjalo se hwetšwa go tšwa go Borwa bja Namibia lebopong go Kapa Bohlabela. Makala a khukhunago a ka ba 1 m, a go ba le medu ka makga. Mmala wa matlakala ke wo tala wo o fifetšego e bile a khupeditšwe ka disele tša poloko ya meetse ya maekheroskoupu tšeo di phadimago mo letšatšing.
Matšoba a serolwane a dikarolo tše nne a thunya go tloga ka kgwedi ya Nofemere gomme a tšweletša dienywa tša dikhutlo tše nne ka selemo - leina ‘tetragonia’ le šupa dikenywa tša dithoko tše nne.
Sepeneše sa dune se thuša go tiiša mmu wa mo mebotong e bile se bopa dibolang tšeo, mafelelong, di hlama mokgwa wa dimela tše dingwe gore di itšweletšwe. Godimo ga moo, matlakala le dikutu di a lewa e bile di bunwa ka marega. Kgonthiša gore o topa matlakala fela gomme o seke wa ntšha medu ya sebjalo kamoka.
A hlatswe gabotse go tloša santa e be o di ja bjalo ka salate. Ge e bedišwa a lahlegelwa ke taso ya letswai. Sola potoro go phasta (baepedi ba bangwe ba oketša ka sorrel), mo salateng ya ditapole Salad le ka gare ga stir-fries.

Go Godiša Sepeneše sa Dune

Sepeneše sa dune ke sebjalo sa go gola ka pele, sa hlokomelo ya fase, sebjalo se ka bjalwa ka go bjala ka bofsa dirapana tša dikutu le medu e kgomaganye. Sebjalo se maatla mme e atlega mo mabu a sehlaba – o loketše ke mafelo a disanta. Sebjalo se nyaka nošetšo e nnyane fela, eupša go kaone go boloka medu a kolobetše ka morago ga go bjala. Sebjalo se ntšha matšoba ka sehla sa seruthwane go ya mathomong a selemo gomme e mela dienywa ka selemo. Sepeneše sa dune ga se tshwenye ke malwetši le disenyi.

Translated by Lebogang Sewela