Ditšhitišo tša Temothuo ya Hlapi ya Katse ka Aforika Borwa

©Leslie Ter Morshuizen
Go bile le maitekelo a mmalwa a temothuo ya hlapi ya katse ka Aforika Borwa mo nakong ye e fetilego, ga go se tee se atlegilego. Polasa ye nngwe le ye nngwe ye di išitše šedi mo lehlakoreng la tša sethekniki tša kgwebo gomme di atlegile mo tswadišong le kgodišo ya hlapi ya katse, eupša ga se tša kgona go rekiša puno ye e lekanego ya go ba ya go šoma ka ekonoming.
Polasa ya hlapi ya katse ye e lego ka Graaff-Reinet e thomile ka tlhabollo ya ditšweletšwa tša tlaleletšo ya boleng le go hwetša bareki ba dilo tšeo gomme ba dumela molaba wa hlokagalo ya mmaraka e ka efogwa.

Ka lebaka la bokgoni le tlhago ya maatla a ditšhelete ya temothuo ya tša meetseng, go boima go ditšhaba le batho bao ba hlokago ye nngwe ya tšeo, goba bobedi, go tsena intastering ya temothuo ya dihlapi ka katlego.

Ka fao, go šišinywa gore temothuo ya tša meetseng ya go kaonafatša e swanela ga botse go sepedišwa bjalo ka ‘lenaneo la kgodišo la sathalaete’. Go raragana ga kgato ya phaphašo ya dihlapi tša katse go di dira gore di swanelege kudu ga ba mohlala wa ‘sathalaete’. Lefelo la go rekiša le swanetše go ba le bokgoni bjo bo tseneletšego bja mešomo ya go swana le phaphašo, go reka ka bontši, tshepetšo ya hlapi ya katse, dithekišo, tlhahlo le ditirelo tše di tseneletšego mola palo ya disathalaete ye nngwe le ye nngwe e reka difinkalinki go tšwa lefelong la go rekiša, rua hlapi go ya ka tlhahlo yeo ba e hweditšego le ditirelo tša keletšo tša pheteletšo. Disathalaete tše mafelelong di tla rekiša dihlapi tša bogolo bja mmaraka wa tše di phelago morago ka lefelong la go rekiša.
Ka tsela ye, lefelo la go rekiša le ka thekgwa ka ditšhelete ke tša phoraebete mola disethalaete di ka thekgwa ka ditšhelete, ge go nyakega, ke mmušo ka ditšhelete tša dithušo goba ditšhelete tša kadimo tše bonolo, kadimo ka tswalo ye e fase. Tshepedišo ye e šetše e šomišwa go mehuta ye mengwe ya diphedi ya temothuo ya tša meetseng (dikgetla, koi), eupša ga ešo ka hlapi ya katse. Mo go na le sebaka.

Translated by Lawrence Ndou