Tsamaiso ya Muru

© Louise Brodie
Tsamaiso ya moru ke mokgwa oo sefate sa morara se o hulang le makgasi a laolwang ka tsela e hlahiswang ka mokgwa o nepahetseng wa boleng bo nepahetseng bakeng sa mefuta e sa tshwaneng ya veine. Mabaka a tsamaiso ya muru ke:
Ho tiisa hore ho na le makgasi a phetseng hantle a fumanehang.
Ho etsa bonnete ba hore makgasi a pepesehela letsatsing le hore ha ho na moriti o moholo haholo ka hare ho morara.
Ho etsa bonnete ba hore letshwao la ho sa tswale le se ke la feta bajari.
Ho emisa ho hola ha semela ka nako ka ho qhaqha le ho kgaola e le hore dijo tsohle le metsi di qale ho ya sehlopheng.
Ho etsa bonnete ba hore moya o fofa ka letlobo mme o siya e le hore makgasi a ka omella ka potlako mme a se ke a fumana mafu a fungal.
Bakeng sa makgasi a sefate sa morara hore se tle se hlahise hantle, ho molemo ho pepesehela letsatsi. Haeba muru o le moholo haholo letsatsi le fihlale makgasing a ka hare mme sena se fokotsa mosebetsi wa oona. Makgasi a mahlakoreng ka hare ke letshwao la kganya ya letsatsi haholo mme sena se theola boleng le tlhahiso ya serapa sa morara. Tlhokomelo e ntle ya meru e boloka difate tsa morara di behe ditholwana e le hore di ka hlahisa chai e ngata selemo se seng le se seng.
Ho tloha ka Pudungwana ho fihlela ho Tshitwe ho kgantsha letsatsi ho bohlokwa haholo ho etsa sehlopha sa dipalesa bakeng sa kotulo ya selemo se latelang. Tsamaiso e nepahetseng ya ditshebeletso e ntlafatsa microclimate ka hare ho morara. Lesedi le moya o lekaneng o lokela ho ba teng ha morara o teteaneng o dula o le nako e telele mme o ka ba le malwetse a mangata a fungal.

Ditsela tsa Tsamaiso ya Muru

Hlooho ya ho anyesana ke ho tloswa ha letlobo tsohle tse sa batleheng ho tloha ka lehare la difate tsa morara tse kwetlisitsweng. E ka nna ya eba letlobo feela le sa jare morara, dithunthung tsa morara ho dithupa le dikutu kapa letlobo tse hlabang pakeng tsa bajari. Ho tlosa letlobo le feteletseng ho etsa hore ho be le ho kena ha oksejene, ho kgantsha letsatsi lehlakoreng le dimatlafatsi tse eketsehileng le teng bakeng sa letlobo le setseng. Metsu ena, e tshwanngwang, e boetse e fokola, ha e ntse e hola kahong ya kgale ho feta selemo. Ho phaella moo, matshwao a mangata sefateng sa morara a hlahisa mongobo o boima o ka bakang ho hloka matla. Ho nwa hlooho hangata ho etsahala ka mehato e mmalow.
Nakwana ka mora hore thunthung di phatlohe ha letlobo le le bolelele ba disenthimithara tse 2 ho isa ho tse 5, ho hloka bokowa ho etswa ho tlosa dithunthung tse sa batleheng le dihlatswana tse tswang sefateng sa morara. Ntlha ya bobedi dihlahiswa tsohle pakeng tsa bajari di atamela, haese moo mojaki e mocha a lokelang ho thehwa teng. Karolo ya boraro ya bo anyesang e etswa ha letlobo le behilweng ka nako e ka ba bolelele ba disenthimithara tse 15. Jwale ho na le letlobo tse pedi ho isa ho tse tharo tse siilweng ho mojari. Dinyanyi (letlobo tse sa batleheng) di lokela ho ba tse kgutshwanyane ha di tloswa e le hore di se ke tsa tloha maqeba a maholo. Ho nyantshwa ho lokela ho etswa mathwasong a nako.
Ho tlosa ntlha e ntseng e hola (2-5 cm) ho tloha ho letlobo. Sena se etswa ka letsoho ho pholletsa le nako.
Ho kwahela ke ho tloswa ha 15-25 cm ho tloha letlobo. Ka dirapa tsa morara tse matla, hoo e ka bang cm 60 e ka kgaola ka pela thunya e le hore e bule serapa sa morara. Hangata e etswa ka mokgwa o itekanetseng.
Ho kenngwa ha letlobo ke ha basebetsi ba sutumelletsa letlobo le neng le hola ka ntle ho mohala o pakeng tsa mehala le ho di hula kgahlanong le tsamaiso ya dithupa tse tshetleheditseng difate tsa morara. Ho ruthuthuta ke ho tloswa ha makgasi hore ho ntlafatswe letsatsi le kganyang mme ho feta lesedi ho bolela photosynthesis e ngata. Afrika Borwa morara o tlameha ho ba ka morao wa makgasi. Letsatsi le lengata hodima dithunthung tsa basal le ya hlokahala ho eketsa tswalo. Setopo se phunyeletswa ha makgasi a tloswa mme sena se tiisa hore ho kula ho molemo. Ka ho kgetheha makgasi a tloswa mathwasong a nako, hang feela ka mora ho thunyana haeba ho hlokahala hore letsatsi le eketsehileng ho morara. Sena se etsa hore ho be le ho kwaleha ho molemo ka mora nako nakong ya ha e futhumala. Tlhaloso ena e entswe ka dihlopha. Moo ho cheswa ke letsatsi ho ka lematsang, makgasi a lokela ho tloswa ka lehlakore moo letsatsi le kganyang hoseng.
Tlhokomelo ya dimela ke ho tloswa ha dihlopha tsa morara ho thibela mathata a boima ho letlobo le lenyane kapa le fokolang. Sena se thibela mebala e futsanehileng le ho ntlafatsa ntlafatso ya kgunwane. E le hore o hlahise morara o phahameng wa boleng, ka dinako tse ding ho hlokahala hore o tlose dihlopha tse feteletseng. Leha ho le jwalo, phuputso e tlameha ho etswa ho fumana hore na dihlopha tse ngata di lokela ho tloswa jwang. Sena se sebetsa haholo ho mefuta e sa tshwaneng ya morara wa veine o mokgubedu.

Translated by Bongani Matabane