Disenyi tša Diterebe - Dikgopa le Ditšie

Dikgopa

©Abraham Vermeulen ARC Infruitec
Dikgopa tša go fapana di a hwetšagala ka Kapa Bodikela, go fa mohlala, kgopa ya serapana ye botsothwa, kgopa ye tšhweu ya mokgobo le kgopa ya go kobega ya khoune. Dikgopa di thelela godimoo ga kutu ya moterebe gomme tša senya dinoko le kgolo ye mpša e be di ja matlakala. Meterebe e swanetše go lekolwa ka mehla go tiišetša tšhilafatšo. Taolo ya sekhemikhale e ka dirwa ka go šomiša molaba wa kgopa a o dirišwago ka fase ga maemo a monola le mapidipidi a šomišwa bjalo ka taolo ya tlhago. Taolo ya dikhupetša dibjalo le mengwang gomme wa bjala dikhupetša dibjalo tšeo di sa gogelego dikgopa. Iša šedi go mafelo a tswadišo ya dikgopa ka ntle ga jarata ya moterebe, go fa mohlala, go bapa le ditsela tša meetse.

Ditšie tša manaka a matelele

©Marce Doubelle
Ditšie tša manaka a matelele ke dikhunkhwane tšeo di fofago tša go swana le kirikete se senya meterebe mo go šoro. Mašoba matlakaleng ke dika tša phetetšo. Go fapana le dikgogolaboloko tša nko tšeo di jago matlakala a moterebe ka mathokong, ditšie tša manaka a matelele di ja kae goba kae ka matlakaleng. Mohlamongwe boso bo ka ba le seabe mo go hlageleng ga ditšie tša manaka a matelele: marega a go fiša, a go oma a hola mae a phaphašago. Ga go na le dibolayasenyi tša dikhemikhale tše di ngwadišitšwego tša ditšie, eupša dibolayasenyi tša go kgoma tša dikgogolaboloko tša nko le tšona di ka fokotša tiragalo ya tšona. Ga bjale go na le dinyakišišo tše di dirwago ka kgonagalo ya taolo ya tlhago ya ditšie tša manaka a matelele le dibatana tša tlhago tša difankase.

Translated by Lawrence Ndou